Voditeljica, novinarka in urednica lepote pri eni izmed modnih revij Oriana Girotto je za MMC med drugim spregovorila o ljubezni do Slovenije, pojmovanju lepote in sprejemanju komplimentov. Pojem lepote zanjo ni omejen le na zunanjost, saj so zanjo lepi ljudje tisti, "ki imajo kaj povedati, ki razkrivajo svet, ki ga prej nismo poznali, ljudje, ki imajo v življenju začrtane cilje in jih obkroža sijaj optimizma in umirjenosti".

Kljub napornemu urniku Oriana obožuje svoje delo, zlasti pa svobodo, ki ji jo le-to dopušča. V spodnjem intervjuju si lahko preberite še, kako se spopada z vlogo matere zdaj prvošolčku Aleksandru in kaj meni o bližajočem se decembrskem vrvežu. Vabljeni k branju!

Lani ste v intervjuju za MMC dejali, da se potem, ko ste spoznali življenje v Sloveniji, tukaj želite ustaliti. Vas je v zadnjem letu tujina vseeno kdaj premamila oz. ste odkrili kakšno novo mesto, ki vas mika, da bi ga bolje spoznali?
Zaljubljena sem v Ljubljano in še vedno menim, da je Slovenija najlepša in najboljša odločitev za bivanje. Majhnost je velika prednost, vsega je veliko in vse je blizu. Škoda, da se večina Slovencev tega ne zaveda. Zanimivo pa je, da prav tisti, ki zaradi tega največ 'jamrajo' redkokdaj stopijo prek svojega praga ... iz svoje vasi. Majhnost je samo v glavi. Če bi se morala odločiti za drugo mesto, bi merila na sever ali pa bi izbrala Bologno, izredno prijazno in prijetno mesto. V starosti se pa vsekakor vidim v Benetkah.

Zdaj ste urednica lepote v eni izmed slovenskih modnih revij. Na kaj pomislite ob omembi besede "lepota"? Koliko vam pomeni, če vam kdo polaska, da ste lepi?
Na srečo se ne ukvarjam samo z zunanjo lepoto, lahko raziskujem tudi notranjost izjemnih, čeprav ne preveč znanih ljudi, ki jih določam za intervjuje. Ljudje, ki imajo kaj povedati, ki razkrivajo svet, ki ga prej nismo poznali, ljudje, ki imajo v življenju začrtane cilje in jih obkroža sijaj optimizma in umirjenosti ... To so resnično lepi ljudje. Kar se pa mene tiče ... resnično sem vesela, ko mi rečejo, da lepo zgledam. To se dogaja, ko se dobro počutim, ko sem zadovoljna, ko imam občutek, da ne izgubljam časa ... Takrat sem pripravljena sprejeti kompliment, ker vem, da ne gre samo za ten kože ali oblikovanje pričeske, gre za veliko več, za celoto, soočanje zunanjosti z notranjostjo.

Ko se sprehajate po ljubljanskih ulicah, kaj ugotavljate? Imajo Slovenke in Slovenci smisel za modo, so oblečeni po zadnjih modnih smernicah, ali je Ljubljana le preveč oddaljena od svetovnih modnih metropol?
Res nisem strokovnjakinja za to, lahko pa trdim, da znajo Ljubljančani in Ljubljančanke zelo dobro kombinirati modne kose z dodatki, ki jih naredijo edinstvene, posebne. Vsak ima svoj slog, to je vidno še posebej zjutraj, v službenem času. V nobenem drugem mestu nisem še videla takšne raznolikosti, od 12-centimetrskih petk do sproščenega punkarskega sloga ... Vsi na istem pločniku, kar mi je zelo všeč.

S čim se sicer še preživljate? Se kdaj naveličate takšnega dela in pomislite, da bi si morali omisliti "tipično" službo, v pisarni od sedmih do treh, ali tega ne bi zdržali?
Poleg pisanja in ukvarjanja z revijo se še vedno posvečam turizmu in vodenju določenih dogodkov. Ja, včasih sem tako utrujena, da res pomislim, kako bi bilo, če bi po osmih urah dela lahko popolnoma odklopila misli in se posvetila le otroku, kuhanju, branju ... A po dobrem spancu se zavedam, da ni lepšega kot svoboda izbiranja terminov in tem za svoje delo. Občutek svobode in zaupanje delodajalca.

Vaš sin Aleksander je letos postal šolar. Kakšna mati ste? Mu vsak dan prelistate zvezke in želite biti z vsem na tekočem in odhajate v šolo ob vsaki priložnosti?
Aleksandrovo šolsko obdobje sem nestrpno čakala. Z njim mi je vsak dan lepše. Vesela sem, da raste, da oblikuje okuse, mnenja, interese. O šoli se pogovarjava, a ne silim ga v to, raje počakam, da mi sam pove, kaj so delali, pisali, kako so telovadili.

Približujejo se božično-novoletni prazniki. Kako vplivajo na vas? Vam presedajo, še preden se dobro začnejo, ali vas praznični duh potegne vase in uživate v nakupovanju, okraševanju, večernih sprehodih ob kuhanem vinu?
V praznikih izjemno uživam. Menim, da je tradicija dobra za vse, neka stabilnost in priložnost za premislek, za spomine. Žal je pa praznovanje v velikem družinskem krogu zame prava utopija. Mama v Sloveniji, oče in brat v Benetkah, partner v Rimu, Boris (Cavazza, nekdanji mož, op. a.) v Ljubljani, načrtovanje, kje, s kom ... Sovražim vse to! Pripravila in okrasila bi orjaško mizo in povabila vse, ki jih imam rada. Drugače pa ja, svoj dom rada okrasim, obožujem lučke, stojnice, kar ne bi šla domov ... tak otrok se počutim!