Matevž Faganel se je usposabljal pri Chloe v Parizu. Foto: Petra Nuzdorfer
Matevž Faganel se je usposabljal pri Chloe v Parizu. Foto: Petra Nuzdorfer
Iz Matevževe kolekcije 2010. Foto: Dejan Nikolič
Faganel meni, da smo Slovenci pri modi premalo drzni. Foto: Phillipe Minski
Kolekcija 2010. Foto: Dejan Nikolič
Kolekcija 2010. Foto: Dejan Nikolič
Majhnost tržišča oblikovalca ne moti. Foto: Justino Esteves

Že takrat je izstopal. Ampak dobro, takrat se nam je izstopanje zdelo nekaj slabega, nekaj, zaradi česar se nisi vklopil v hudo strogo otroško družbo.
Danes je Matevž Faganel zrasel v visokega, slokega fanta, za katerega vidiš, da mu je izstopanje po godu. Graciozne gibe in pokončno držo lahko pripišemo tistim letom džezbaleta.
Skoraj oranžne, neukrotljive lase je zamenjala modna nazaj počesana pričeska temnih las, z le rahlim pridihom rdeče. Pegice so ostale, svetla polt pa je zdaj na njem videti kot del imidža ljubljanskega "kulaka", ki ga redno srečuješ na koncertih v Kinu Šiška in odprtjih razstav v centru prestolnice.
Na njegovem profilu Facebooka rotirajo spoti Morrisseya in Hot Chip ter citati velikih literatov 20. stoletja. M Faganel, kot se imenuje njegova prestižna modna znamka, se je v zadnjem letu ali dveh naglo povzpel v sam vrh najbolj svetlih vzhajajočih zvezdnikov slovenske mode. 26-letnik razlaga, kako je razpoznavnost (takšna ali drugačna) v modi pravzaprav bistvenega pomena.



Spomnim se še, ko sva plesala skupaj v Urški. Bil si eden redkih fantov v skupini. Je bila torej pot v modne vode zate kot pač nekonvencionalnega fanta (beri: pretepaškega, igrajočega se z vojački) logična?
K Urški me je dejansko vpisala mama, še ko sem bil zelo majhen. Je bilo treba živahnega otroka z nečim zaposliti. Morda me res ni zapodila v svet vojačkov in avtomobilčkov (za to je poskrbel brat), pa vendar je bilo zelo zabavno. Seveda prek sveta plesa spoznaš glasbo, obleke, oder itd. Tako da ja, verjetno je to tudi nekje v podzavesti imelo vpliv na to, da se danes ukvarjam z estetiko in modo.
Ko sem bila majhna, sem rada šivala obleke svojim barbikam in sem si tam nekje v osnovni šoli blazno želela postati modna oblikovalka. Kaj je tebe pognalo v te vode?
Tudi šivanje oblek za barbike (smeh) … Ja, oblačila, moda, vsa ta celota me je zanimala že od malih nog. Zanimale so me modne revije, nakupovanje, frizure, make up. Vse skupaj je bila zelo naravna pot. Pozneje me je marsikdo vprašal, kako sem se odločil za svoj poklic, in marsikdo je bil nato presenečen, kako sem, brez premisleka o čem drugem, vedel, da je to to.
V razmeroma kratkem času si se uveljavil kot ena izmed vzhajajočih zvezd slovenske mode. Pa to dejansko ima kako težo ali ti imenska prepoznavnost pri nas prinese zgolj pogostejše pojavljanje v družabno-kroniških sekcijah rumenih revij?
Že za časa študija sem bil povabljen predstaviti svoje mini kolekcije na Lorellini oddaji o modi, takrat še na TLP. Od takrat dalje sem pridno delal, doštudiral, bil v Parizu, tam opravil prakso pri Chloe in se nato vrnil in ustanovil svojo znamko. V modi je tako, da moraš biti ti oz. tvoja znamka razpoznaven – saj le tako ljudje vedo za tvoje delo. Najlepša obleka na svetu, ki ždi v omari, ne bo nikoli dosegla svojega bistva, dokler je nekdo ne obleče. Vesel sem, da se je moja prepoznavnost razširila prek mojega dela. To je tisto, kar pravzaprav kot "Matevž Faganel, oblikovalec" predstavljam – znamko m*faganel.
V modi smo nenehno priča povratkom trendov preteklosti – nekaj časa smo nosili hlače na zvonec po vzoru 70-ih let, pa trenčkote po vzoru 60-ih, trenutno so še vedno "in" 80. leta. Katero preteklo obdobje ima po tvojem mnenju še velik potencial reciklaže?
Mislim, da smo reciklirali že skoraj vsako obdobje 20. stoletja. Viri in inspiracije se nikoli ne izčrpajo, saj so kolekcije vedno znova razvite v duhu današnjega časa. Mislim, da se bo estetika sredine 90-ih let začela vračati – s svojim izčiščenim minimalizmom. Za zdaj pa – mešanica 50ih, 60in in 80ih.
Nekako ne morem mimo vprašanja o majhnosti Slovenije, majhnosti njenega tržišča … Je omejujoče ustvarjati v tem prostoru?
Glede na to, da se s svojo znamko m*faganel že od vsega začetka nisem omejil zgolj na slovensko tržišče, me ta "majhnost" ne moti. Res je, da v Sloveniji ni mase ljudi in je treba razmišljati širše. Pa vendar – čeprav je trg majhen, je zelo raznolik in specifičen in te zaposli na polno.
Pa se lahko v Sloveniji rodi novi Alexander McQueen, denimo?
McQueen ne. (smeh) Modni genij s kakšnim drugi priimkom pa da.
Na kateri strani debate okoli t. i. "size 0" manekenk si ti?
Ne debatiram o tem. To je del posla.

Koga od znanih Slovencev bi rad vzel v temeljito stilsko preobrazbo?
Preobrazbo? Hmmm … Sebe bi dal v preobrazbo. (smeh)

Kateri trend v zadnjem času ti je šel močno na živce? Morda artikel, ki bi ga prepovedal?
Pajkice. Preprosto sem se jih "prenajedel". Mnogo bolj so mi všeč žabe – debele, najlonke, z vzorci, strgane … itd.
Če čisto iz osebnega stališča takole na oko izpostavim tri usodne napake, ki jih delajo/delamo Slovenke, ki nekako skušajo/skušamo slediti modi: oblačenje svoji postavi neprimerno, strah pred drznostjo in vedno korak za dejanskimi svetovnimi trendi. Bi se strinjal s to oceno?
Včasih, ko se sprehajam po Ljubljani, res opažam eno stvar: premalo drznosti, predvsem pa premalo individualnosti v stilu.
Moda je šla vedno z roko v roki z drugimi vejami umetnosti. Kateri film, katerega glasbenega izvajalca, morda tudi katerega slikarja bi izpostavil kot svoj vir navdiha?
V zadnjem času so me zelo navduševali liki Elizabeth Taylor (npr. Suddenly Last Summer, Mačka na vroči pločevinasti strehi itd.). Obožujem filme Almodovarja, Ozona … Rad imam poetičnost. Prav tako v glasbi – od klasike Beethovna in Arva Parta do ritmov Roisin Murphy, Bjork, nostalgičnosti francoske glasbe 70. let pa vse do Davida Bowija in Nirvane. Nazadnje me je res navdušila arhitekturna ideja Jeana Nouvela za Muzej Islamske umetnosti v Katarju (http://www.youtube.com/watch?v=MOaw4lYLtOk).