Pogosto jih srečujemo na podeželju, a tudi v mestnih središčih niso več redkost. Ne glede na velikost, obliko in postavitev izražajo ustvarjalnost in izvirnost, postavljanje mlaja pa je vselej družabni dogodek, ki bistveno pripomore k ohranjanju skupnosti.

Leta 2015 je fotografinja in umetnica Lucija Rosc na poti do Savinjske doline, od koder prihaja, opažala vse več rojstnodnevnih mlajev, postavljenih ob hišah. Z inovativnostjo in izvirnostjo so hitro pritegnili njeno pozornost, zato se jih je odločila fotografirati in dokumentirati. Ker se je številnost mlajev v naslednjih letih vse bolj povečevala, je začela na enem od družbenih omrežij objavljati fotografije mlajev. Od takrat skoraj vsak dan prejme fotografije rojstnodnevnih mlajev iz različnih delov Slovenije.

Ideja za postavitev mlaja vznikne že nekaj časa pred rojstnim dnevom slavljenca, ko se začnejo zbirati zamisli o tem, kakšen naj bi bil mlaj. Na predvečer rojstnega dneva pa se zbere skupina prijateljev, znancev, sorodnikov, ki gredo v gozd, izberejo najlepšo smreko, ji odstranijo lubje in jo okrasijo s predmeti, ki so na različne načine povezani s slavljencem ali slavljenko. Mlaj postavijo pred hišo slavljenca, ki mora ob tej priložnosti vse sodelujoče pogostiti. Mlaj naj bi stal pred hišo toliko dni, kolikor let slavljenec ali slavljenka praznuje, odstranjevanje mlaja pa je spet priložnost, da se prijatelji zberejo, družijo in poveselijo.

Čeprav je postavljanje rojstnodnevnih mlajev razmeroma nov pojav, ima zgodovina postavljanja mlajev na Slovenskem, kot poudarja folkloristka dr. Marjeta Pisk iz ZRC SAZU, dolgo tradicijo: "Že Dalmatin je v svoji Bibliji uporabil izraz 'maj' za zelenje, s katerim so ob začetku pomladi naznanjali začetek praznovanja novega življenja, nove rasti." Večji razmah mlajev na Slovenskem pa lahko odkrijemo v poznejših stoletjih. Upodobljeni mlaj na freski Vile Vipolže s konca 16. stoletja velja za eno izmed prvih upodobitev mlajev na Slovenskem. Mlaje so sicer postavljali ob posebnih priložnostih in določenih spominskih dnevih.

Priložnosti, ob katerih so ljudje posebno radi postavljali mlaje, so bili v 19. stoletju cesarjevi obiski. "Ko je leta 1856 prišel cesar Franc Jožef s Sisi na obisk Ljubljane, so po mestu postavili precej mlajev. Nekatere so okrasili z zastavami dežele Kranjske in habsburškimi zastavami, spet druge so okrasili z lampijončki in tako osvetlili večerno Ljubljano, kar je bil takrat za Ljubljančane velik spektakel," poudarja zgodovinar dr. Gregor Antoličič.

V sodobnem času so mlaje najprej začeli postavljati na Gorenjskem, pozneje pa še na Štajerskem, Dolenjskem in drugje po Sloveniji – sprva zgolj ob praznovanju 50-letnice, ki velja za enega izmed pomembnejših mejnikov življenja, danes pa jih lahko opazimo tudi ob drugih obletnicah. Podobno tradicijo postavljanja rojstnodnevnih mlajev lahko opazimo tudi v Avstriji, na Češkem, Slovaškem in v nekaterih delih Nemčije.

Mlaji so po navadi visoke ravne smreke, višina mlaja pa je nakazovala premoženjski status. Danes lahko največ rojstnodnevnih mlajev vidimo na ruralnih območjih, a so postavljeni tudi v mestih, kjer so navadno manjši in prilagojeni urbanemu prostoru. Ne glede na to, kje so postavljeni, vselej nakazujejo na ustvarjalnost in izvirnost tistih, ki so mlaj pripravili, in so nepogrešljiv folklorni element tako na podeželju kot v mestih.