Tam so na nadmorski višini od 200 do 800 metrov ogromni ravniki, nad katerimi se vzpenjajo osamljena hribovja, ki le redko presegajo 1.000 metrov.

Yilgarnski ravnik na jugozahodu ima obliko plitve kadunje z zasoljenim površjem brez odtoka v morje. Proti vzhodu prehaja v priobalno ravnino Nullarbor (Nullarbor Plain; nullarbor je latinski izraz, ki pomeni pokrajina brez dreves), imenovano tudi Južnoavstralsko nižavje, dolgo okoli 1.000 in široko od 200 do 300 kilometrov. Gre za tektonsko dvignjeno morsko dno in jo sestavljajo zakraseli miocenski apnenci, zato tu ni nobenih površinskih voda.

Onstran prostrane Velike peščene puščave (Great Sandy Desert) je za okoli 13 Slovenij velika Kimberleyjska planota (Kimberley Plateau) iz predkambrijskih peščenjakov in magmatskih kamnin. Vanjo so zarezane do 200 metrov globoke rečne doline, hrbti med njimi se ponekod vzpenjajo več kot 900 metrov visoko. Povsem na severu Avstralije je planotasta, nekaj prek 350 metrov visoka Arnhemska dežela (Arnhem Land), ki jo sestavljajo kremenov peščenjak, kvarcit in vulkanske kamnine. Proti jugu prehaja v nizke, a prostrane ravnike iz staropaleozojskih usedlin, med katerimi je najvišji do 500 metrov visok Barklyjev ravnik (Barkly Tableland).

Na jugovzhodu Avstralskega ščita se v osrčju celine vzpenjajo puščavska hribovja iz predkambrijskih metamorfnih kamnin in usedlin. Najvišje med njimi je Macdonnellovo hribovje, ki v vzpetini Mount Liebig doseže 1.524 metrov. Okoli 300 kilometrov proti jugu je znamenit rdečkasti osamelec Ayersova skala (Ayers Rock), ki ga domorodci imenujejo Uluru. Približno 50 kilometrov zahodneje je še slikovito razgibana vzpetina Kata Tjuta, v angleščini imenovana Mount Olga.

Med naštetimi planotami, ravniki in hribovji so ravna puščavska prostranstva z do 300 kilometrov dolgimi peščenimi sipinami iz rdečerjavega kremenovega peska, ki pa v višino ne presegajo 30 metrov. Ob že omenjeni Veliki peščeni puščavi so tu še Gibsonova in Velika Viktorijina puščava, najbolj na vzhodu pa sta Simpsonova in Sturtova puščava, ki zavzemata zahodni in jugovzhodni del Velike arteške kotline (Great Artesian Basin).

Med Avstralskim ščitom na zahodu in Velikim razvodnim gorovjem na zahodu sta poleg Velike arteške kotline brez odtoka v morje še Carpentarijska kotlina na severu in Murrayjeva kotlina na jugu. Zapolnjene so z do 3.000 metrov debelimi plastmi jezerskih in rečnih naplavin, v katerih so bogate zaloge podtalnice. Po njih tečejo reke v plitvih, neizrazitih dolinah. Za površje Velike arteške kotline, kjer je tudi največje avstralsko jezero (občasno suho in slano Eyrovo jezero s površino med 9.000 in 13.000 kvadratnih kilometrov ter globino do 20 metrov in gladino 12 metrov pod gladino morja), je značilna, zdaj večinoma že razpadla železna in kremenasta skorja, imenovana duricrust. Po Murrayjevi kotlini teče največja avstralska reka Murray, ki je skupaj z najdaljšim pritokom, reko Darling, dolga 3.490 kilometrov.

Vzhodni del celine obroblja okoli 3.000 kilometrov dolgo in ponekod več kot 500 kilometrov široko Veliko razvodno gorovje (Great Dividing Range), imenovano tudi Avstralske kordiljere. Sestavlja ga niz v terciarju različno visoko dvignjenih gorskih čokov iz paleozojskih peščenjakov, skrilavih glinovcev in kvarcitov ter terciarnih magmatskih kamnin. Na vzhodni strani je med mestoma Cairns in Sydney v dolžini okoli 2.000 kilometrov omejeno z izrazito strukturno stopnjo, v katero so številne kratke reke vrezale slikovite soteske. Pred njo je od 10 do 100 kilometrov široka priobalna ravnina. Večina čokov ima sredogorski značaj hribovij. Prek 1.500 metrov se vzpenjata le Novoangleško gorovje (New England Ridge z najvišjim vrhom The Round Mountain, 1.615 metrov) in Snežno gorovje (Snowy Mountains), del Avstralskih Alp (Australian Alps), ki se raztezajo med velemestoma Sydney in Melbourne na skrajnem jugovzhodu celine. V njih se okoli 150 kilometrov jugozahodno od glavnega mesta Canberre vzpenja najvišja avstralska gora, 2.230 metrov visoki Mount Kosciusco.

Pred obalo Queenslanda je okoli 2.000 kilometrov dolg Veliki koralni greben (Great Barrier Reef), sestavljen iz številnih nizkih otokov iz koralnega peska. Otok Tasmanija je reliefno razgiban in vodnat. Geološko je južno nadaljevanje Velikega razvodnega gorovja. Najvišja gora Mount Ossa se vzpenja 1.617 metrov visoko.