niti se ga ne bi smeli iti, pravi Tomaž Juvan.

Najprej nekaj številk za jasnejšo sliko o turistični panogi v Sloveniji. Turizem pri nas predstavlja pomemben del gospodarstva, saj zaposluje osmino delovne sile in prispeva 13 odstotkov k BDP-ju države oz. okoli pet milijard evrov. Sodeč po statističnih podatkih, se je od leta 2008 število prenočitev povzpelo z 9,3 na 10,3 milijona v letu 2015, oz. za 11 odstotkov, število prihodov pa je v tem istem obdobju naraslo za dobrih 27 odstotkov s treh na 3,9 milijona (v tej številki so zajeti tako domači kot tuji prihodi). Lani pa so skoraj 70 odstotkov slednje številke, ali 2,7 milijona, predstavljali prihodi tujcev, ki so skupaj ustvarili 6,6 milijona nočitev oz. nekaj več kot 64 odstotkov vseh nočitev.

Najbolj odprtih denarnic so bili v lanski glavni sezoni tuji turisti iz držav, ki jih Surs v metodologiji opredeljuje kot neevropske in so pri nas dnevno pustili 138 evrov, kar je skoraj 40 odstotkov več, kot so v povprečju pri nas dnevno zapravili tuji turist - 98,7 evra. Podpovprečne vsote pri nas puščajo Avstrijci (84,8 evra/dan) in Nemci (75 evrov/dan) in druge evropske države (92,2 evra/dan), so pa zato precej radodarni Italijani, ki v povprečju dnevno pri nas pustijo 112 evrov.

Razvajanje turistov in optimistični načrti
Zaradi velike rasti prihodov tujih turistov v Slovenijo so se zato ponekod že začeli pojavljati posamezni strahovi, da se bo Slovenija spremenila v množično destinacijo. A ne kaže, da bi se to lahko zgodilo. Na Slovenski turistični organizaciji (STO) so v preteklih mesecih poudarili, da želijo stran od množičnega turizma in načrtno razviti butični turizem, saj želijo Slovenijo predstaviti kot "zeleno, aktivno in zdravo butično destinacijo za petzvezdična doživetja" in hkrati pospešiti "razvoj inovativnih, trajnostno usmerjenih proizvodov višje dodane vrednosti", kar naj bi k nam privabilo petične goste, ki imajo radi bolj ekskluzivne destinacije.

Ob tem nas je zanimalo, kaj STO sploh razume pod pojmom butični turizem. "Butični turizem se osredotoča na posameznika, pri čemer je ključen osebni pristop in neposredna komunikacija. Butična turistična ponudba gostu omogoča izredno močno doživljajsko izkušnjo, ki pa zahteva visoko stopnjo razvitosti proizvoda, kakovost in odličnost proizvoda. Predstavlja možnost razvajanja in zagotavljanja dobrega počutja za individualnega gosta na najvišji mogoči ravni. Turist si danes (ko ima na voljo še posebej malo prostega časa), želi personaliziranih (t. i. custom-made) doživetij. Naveličani so programov, ki jim ne ustrezajo v popolnosti, svoj dragoceni prosti čas želijo preživeti čim bolj kakovostno in brez prilagajanj širšim okvirjem. Ta segment gostov zahteva vrhunski osebni pristop, drugačnost, edinstvenost, intimnost," so nam pojasnili. Na vprašanje, koliko naj bi po njihovih predvidevanjih takšen petzvezdični gost v povprečju več pustil v državni blagajni kot nekdo iz manj zahtevnih kategorij, niso odgovorili.

Koliko ljudi naj bi po njihovih projekcijah potem sploh letno privabili v Slovenijo, prav tako niso odgovorili. Je pa cilj države po njihovih besedah do leta 2021 doseči tri milijarde evrov prilivov letno z naslova tujskega turizma, kar pomeni vsaj šestodstotno letno rast, oz. okoli 34 odstotkov več v naslednjih dobrih štirih letih. Ker je trenutno v pripravi nova Strategija trajnostnega razvoja slovenskega turizma 2017-2021, prvi predlog pa naj bi bil izdelan 15. marca 2017, tako tudi še ni jasno, ali so na ministrstvu za gospodarski razvoj kaj spreminjali nabor 13 razvojnih področij (pohodništvo, kolesarjenje, smučanje, golfski turizem, ribolov, turistične kmetije, kampi, poslovni in kongresni turizem, gastronomija, kulturni turizem, igralništvo, križarjenja ter mladinski turizem) in ali se bo razvoj osredotočil na kakšno drugo področje.

Širjenje in razprševanje ponudbe
Na STO-ju imajo dobro razdelane profile turistov na ključnih trgih, v pripravi pa je tudi projekt do zdaj najbolj poglobljene opredelitve profila turistov Slovenije, so pojasnili. Poleg tega so na podlagi evropskih in svetovnih meril ETIS in GSTC, ki določajo kazalnike trajnostnega turizma, razvili "orodje za butičnost" oz. program pospeševanja uvajanja trajnostnega turizma, imenovan Zelena shema slovenskega turizma.

Za prihodnost pa kot ključne dejavnike za doseganja tega cilja vidijo nadaljevanje usmeritve razvoja in trženja trajnostnih turističnih proizvodov, razvoj dodatne ponudbe zunaj glavne sezone ter najbolj obiskanih središč in oblikovanje turističnih proizvodov z visoko dodano vrednostjo, so še zapisali.

Nimamo predispozicij za množični turizem
Tudi po besedah Tomaža Juvana, direktorja hostla Celica, ki se sicer redno uvršča med najboljše hostle na svetu, se nam kljub posameznim strahovom v Sloveniji ni pretirano bati, da bomo postali cilj množičnega turizma. "V Sloveniji infrastruktura temu ni nikjer prilagojena in že zato se te številke nekako naravno omilijo," je pojasnil. Bo pa večji prihod turistov prinesel drugo, pozitivnejšo stvar, in sicer, da bo Slovenija končno postala končna in ne zgolj prehodna destinacija.

Večina tujih gostov, ki pride v Slovenijo, je namreč tukaj zelo kratek čas, v povprečju zgolj 2,4 dneva. In povečanje prihodov gre prav na račun teh gostov, zlasti azijskih, ki niti ne spijo v središčih mest, ampak drugje, s tem pa se povečuje dnevni obisk mest, je opomnil Juvan. In tu je še veliko prostora, saj bi lahko te obiskovalce bolj geografsko porazdelili, s čimer bi razbremenili nekatere trenutno najbolj oblegane točke in jih pri nas tudi zadržali dlje časa.

Kje pa so potem naše meje pri sprejemanju gostov? "Jaz mislim, da se bo trenutno število prihodov še povečevalo. Tako na glavnih turističnih točkah kot tudi drugje po državi. Tako, recimo, kot v Avstriji, kjer je turizem zelo porazdeljen po vsej državi (Avstrija ima sicer letno skoraj 40 milijonov prihodov turistov, samo Dunaj 6,5 milijona, nam bližnja Koroška pa 2,8 milijona op. p.). Tudi če se bo obisk povečeval s takim tempom kot doslej, ne vidim, da bi bila številka težava. Težava bi bil lahko samo način obvladovanja te številke. Mislim, da pri nas zagotovo ni preveč tujcev. Že samo, če pogledamo namestitvene zmogljivosti, ni nobenega hotela, ki bi imel težave z zasedenostjo, da bi bil, recimo, šest ali sedem mesecev neprestano zaseden," je poudaril in dodal, da je še veliko zmogljivosti tudi pri podaljševanju sezone.

Še veliko bo treba postoriti
Cilj STO-ja, da bi do leta 2021 povečali prihodke iz tujskega turizma na tri milijarde letno, pa se mu zdi dokaj optimističen. "Nekatere destinacije so namreč dvignile kakovost, večina pa tega ni naredila. Ni dovolj samo prenoviti hotela, treba je dvigniti kakovost kulinarike, drugih storitev ter spremljajoče turistične infrastrukture, kjer je še veliko prostora. To zajema vse od prodaje vozovnic na železnicah naprej. Da bi v tako kratkem času v vsej Sloveniji tako dvignili kakovost, dvomim. Druga stvar pa je, da se hoteli danes prodajajo prepoceni. In tu je možnost rasti, samo je treba vanje vlagati. Nekateri to počnejo in imajo dobre rezultate, vendar, edini, ki so pripomogli k sami porabi prek višjih cen, so Ljubljana in pa še nekatere druge posamezne destinacije, kot sta Terme Olimia in Goriška brda. Portorož, Bovec, Bled, Piran pa so naredili absolutno premalo," je opisal položaj.

In vse to nas še drži nazaj, da bi postali prava ciljna destinacija, pravi, za kar pa bi lahko zaračunali tudi bolj butične cene. "Lahko smo zelo dobra štirizvezdična destinacija, ampak do petih zvezdic nam pa manjka še kar precej korakov. Tako da, bodimo najprej štirizvezdična destinacija in počasi pojdimo od tam naprej," meni. A preusmeritev k bolj butičnim gostom bi se nam v prihodnosti lahko zelo dobro obrestovala, saj so po njegovi grobi osebni oceni butične storitve lahko od 30 do 100 odstotkov dražje kot istorodne storitve v nižjih cenovnih razredih.

Kljub prej omenjenim pomanjkljivostim pa je strategija odmika od množičnega turizma, ki si ga po njegovih besedah Slovenija niti ne more niti ne sme privoščiti, prava smer. "Zagotovo smo zelo zelena, čista in varna država, kjer je zelo veliko možnosti aktivnega oddiha. To je prava smer. Pričakoval pa bi več promocije tistih objektov in subjektov, ki so se že odločili pridobiti raznovrstne certifikate ter še njihovo dodatno podporo, da bi se tudi drugi gospodarski subjekti odločili za trajnostno zgodbo. Ko imaš na eni strani zelo izpostavljene tiste, ki so šli v to zgodbo, je vsem drugim toliko lažje slediti in tako lahko destinacijo hitreje in bolj trajnostno preoblikuješ," je prepričan. Hkrati meni, da lahko tudi druge destinacije to, kar je dosegla Ljubljana do danes, dosežejo v petih letih.

Vse ima svoje slabe strani, a trenutno je več dobrega
Ima pa takšen razvoj tudi nekatere slabe strani, kot sta rast cen in izginjanje določene ponudbe. To je neizogibno, pravi. "Ampak, če primerjamo, kako je bilo pred desetimi leti, ko so se pojavili trgovski centri in so stara mestna središča umirala, se mi zdi to, do česar prihaja zdaj, neprimerno boljša možnost. Vsak razvoj pač prinese s seboj nekaj slabega. Če bo toliko več prihodov, potem je treba imeti toliko boljšo infrastrukturo, da si lahko še naprej trajnosten. Kar se pa tiče vpliva delilne ekonomije, kot je npr. Airbnb, mislim, da je stvar dobra, a jo je treba popravljati. Če bi pri nas to obremenili z vsemi ustreznimi dajatvami, kot so to storili v Amsterdamu, potem mislim, da Airbnb dolgoročno ne bi bil tako močna zgodba, ker cenovno ne bi bil več toliko konkurenčen," je sklenil.