Uradna stran z olimpijskimi novicami, Olympic.org, piše, da Soči, ki je bil že pred OI 2014 eno najbolj priljubljenih ruskih poletnih letovišč, po lanski olimpijadi uživa občuten turistični vzpon tudi v zimskih mesecih. Samo za novoletne praznike so našteli več kot 200.000 obiskovalcev, guverner Krasnodarja Aleksander Tkačev pa računa, da bo do aprila letovišče obiskalo kar pol milijona ljudi.

Še posebej priljubljena je Rdeča Poljana, prizorišče smučarskih tekem, turisti pa obiščejo tudi sam Soči in obalni olimpijski park. "V preteklosti so turisti prihajali samo poleti, avgusta," razlaga župan Sočija Anatolij Pahomov.

Lani je Soči obiskalo skupaj kar tri milijone ljudi (28 odstotkov več kot leto dni poprej), poleg ZOI pa zdaj letovišče gosti tudi dirko formule 1 - na premierni dirki oktobra lani se je v Sočiju zbralo kar 65.000 oboževalcev motornih hlapov, ki so popolnoma napolnili tribune in hotele. Soči bo letos gostil tudi glasbeni festival New Wave, pa tudi nekatere druge večje športne dogodke in mednarodne konference, leta 2018 pa bo eno od prizorišč svetovnega prvenstva v nogometu (če se razmere med Ukrajino in Rusijo kaj kmalu ne umirijo, zna sicer biti to ob protiruskih sankcijah in strmem padanju rublja vprašljivo).

Najdražje olimpijske igre
Glede na to, da so bile olimpijske igre v Sočiju s 40 milijardami evrov najdražje vseh časov, so pritiski, dokazati, da ves denar le ni izpuhtel v zrak (in v žepe skorumpiranih poslovnežev), veliki. Gostiti olimpijske igre namreč zadnja leta ne velja več za prestiž, za katerega bi se potencialne gostiteljice kar teple, ampak predvsem za ogromno finančno breme, ki si ga ne morejo privoščiti niti take države, kot je Norveška. Oslo je, denimo, kot zadnje ugledno ime lani - po "ne-ju" prebivalcev na referendumu - odstopil od kandidature za ZOI 2022, ki naglo postajajo znane kot "igre, ki jih nihče noče gostiti". V igri za olimpijske igre 2022 tako zdaj ostajata samo še Alamaty v Kazahstanu in Peking, kar pomeni, da bodo ZOI še tretjič zapored v Aziji.

Putin nima pragmatizma zahodnih demokracij, ampak je v lepi ruski maniri vedno dal veliko na prestiž, zato so mu bile ZOI v Sočiju osebni projekt, vrhunec njegove 14-letne vladavine, ki ga je bil odločen speljati ne glede na vse in dokazati Zahodu, da igre ob Črnem morju ne bodo "polomija", kot so nekateri protiruski privoščljivci napovedovali še teden dni pred odprtjem. A za gostiteljice OI se preizkus ne konča z ognjemetom na sklepni slovesnosti, ampak je pomembno tudi, kako dobro izkoristijo vso novo infrastrukturo v letih, ki igram sledijo. In prav na tej točki večini - zlasti tistim, ki do ZOI niso sloveli kot ena večjih zimskih destinacij - spodleti.

Ni turistov ali samo iščejo napake?
Soči se kot znano poletno letovišče leto dni pozneje ne more popolnoma otresti kritik, da se za olimpijske igre zgrajeni objekti in namestitve naglo spreminjajo v mesta duhov. Zahodni mediji, kot so, denimo, Guardian, Independent in Daily Mail, ki so že med igrami napihovali zgodbice o napol zgrajenih hotelskih sobah in dvomljivih straniščih, so pohiteli z objavo člankov tipa "Soči - mesto duhov", ki so jih opremili s fotografijami praznih ulic in novozgrajenih naselij ter zapuščenih prizorišč in stadionov. The Interpreter, ameriški protiruski blog, je avgusta pisal, kako v Sočiju ni turistov, pri tem pa objavil fotografije gorskih letovišč, kjer poleti pač ne mrgoli smučarjev, in ugotovitvijo, da "si je zdaj težko predstavljati, da bo mesto kdaj koli postalo vodilna turistična znamenitost".

Ruski mediji, kot je RT, po drugi strani tovrstne članke označujejo za zlohotno zahodno protirusko propagando (nadaljevanje tiste z OI, ki jih je Zahod na vso silo skušal diskreditirati), pri tem pa navajajo, da so zahodni mediji nalašč obiskali Soči v zunajsezonskih mesecih, ko je logično, da zmogljivosti ne bodo niti približno zapolnjene - nikjer po svetu, ali pa so objavljali fotografije, posnete 50 kilometrov iz središča mesta. "Ko vidiš članke, ki se pritožujejo nad praznimi plažami pozimi in zapuščenimi smučarskimi progami poleti, res ne veš, ali bi se smejal ali jokal," piše Bryan MacDonald, irski novinar, ki dela za ruski RT.

Infrastruktura še vedno nezadostna
Je pa res, da so olimpijske igre prinesle manj koristi za tamkajšnje prebivalce, kot so si ti obetali - cestna infrastruktura in povezave med kraji ostajajo v nezavidljivem stanju (pregrešno draga železniška povezava med obalo in gorami je zaradi notranjih sporov med ruskimi železnicami in lokalno administracijo malodane ustavljena), prav tako imajo še naprej težave z elektriko, kot poroča AP. Turistov je sicer v letošnjih zimskih mesecih res več, a imajo ti kar nekaj težav s prevozi med obalo in smučišči ter med letališčem in Sočijem. Vzdrževanje olimpijske infrastrukture in prizorišč je drago (vzdrževanje ledene dvorane Bolšoj naj bi tako davkoplačevalce stalo okoli 13.500 evrov na dan), kar nekaj vzdrževalnih podjetij pa ima hude finančne težave.

Ruski fotoreporter Alexander Valov, ki je že mesec dni po OI fotografiral "mrtvo mesto", priznava, da turisti sicer res prihajajo, a trdi, da bolj zato, da bi "videli, kam so šli vsi milijoni". "Mislim, da gre za iste vrste interes, kot ga imajo ljudje za "muzej korupcije" v nekdanji rezidenci strmoglavljenega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča," je dejal Valov za Mail Online.

Razblinjanje mita
MacDonald se ne strinja. V članku, objavljenem konec januarja v RT-ju, piše, da so se zahodni mediji že kmalu po OI odločili "ustvariti zgodbo, da je Soči bel slon", tega slovesa pa se letovišče zdaj nikakor ne more otresti. "Kaj počneš v Sočiju? Saj mora biti mesto duhov," so ga spraševali kolegi novinarji, vse odkar je konec novembra lani pripotoval v Soči. "Če je ruski črnomorski biser bel rilčar, je luna narejena iz sira," trdi MacDonald, ki piše, da se promet okoli Sočija res ne more primerjati s tistim v Los Angelesu ali Moskvi, da pa je nedvomno živahnejši od tistih v evropskih smučarskih letoviščih, ob tem pa dodaja, da ima vsako mesto mirnejše in bolj zaspane predele, če iščeš, tudi London.

Washington Post je v svoji januarski reportaži o Sočiju "leto dni pozneje" veliko pozornosti posvetil krizi rublja, a vseeno priznal, da to ni edini razlog, da je letovišče v teh mesecih prav dobro obiskano (zmogljivostib na Rdeči Poljani so polno zasedene). "Smučanje ni šport za reveže, in kot je poudarilo mnogo ruskih turistov na strminah Rdeče Poljane, bi si verjetno lahko privoščili potovanje v Evropo, če bi si res želeli. Ampak si v trenutnem političnem ozračju preprosto ne," je zapisal ameriški časnik.