Ne morete jih spregledati - potujejo v skupinah, oštevilčeni, navadno v pisanih ladijskih cunjicah, v športnih copatah, z belimi nogavicami, čepicami ter oboroženi z miniaturnimi fotoaparati in iPhoni, prek katerih instagramirajo svoje evropske dogodivščine.
Potniki z ladij se v zadnjem času vse pogosteje ustavljajo v Kopru in tamkajšnji turistični uradi so na neki točki ugotovili, da je treba zanje poskrbeti in jih popeljati še kam drugam, ne le, da izgubljeno obtičijo v okolici Luke Koper in od tam odnesejo vse svoje predstave o Sloveniji.

Promocija kraja in kulinarike
Eden od takih primernih poldnevnih izletov je tako postal praznik olivnega olja in bledeža v Padni, slikoviti vasici v piranskem zaledju. Tridnevni praznik med petkom in nedeljo je letos potekal drugo leto zapored. In ponovno se je izkazal za veliko uspešnico. Lani je praznik obiskalo več kot tri tisoč ljudi, letos jih bo "nedvomno še bistveno več", je za MMC povedal piranski župan Peter Bossman.
Bossmanu je tik pred tem ena izmed domačink podarila rdečo butarico, nato so ga obkolile TV-ekipe praktično vsake večje medijske hiše v Sloveniji, on pa se je medtem povsem mirno rokoval z vaščani in poizkušal krajevne kulinarične specialitete.
"Veliko sem potoval po Evropi in vem, kaj turisti iščejo. Takšen praznik je ravno to, kar Slovenija potrebuje. Vedno sem govoril, da ima zaledje velik potencial, in to se zdaj dokazuje," je povedal. "Sem pride ogromno gostov s križark, tu uživajo, navdušeni so nad pristnostjo, nad kmečko hrano in pristnimi kmetijami."

Ob tem je še izpostavil, da bi bil primer praznika olja in bledeža v Padni lahko zgled za celo Slovenijo, kako se promovira domače in krajevni turizem. "Da, lahko rečemo, da smo v naši občini nekaj korakov pred ostalo Slovenijo," nam je še potrdil.
Z blitvo zgradili zvonik
Kulinarični festivali so v zadnjih letih naglo postali velika uspešnica - tako med Slovenci kot tudi med turisti, za katere so prazniki češenj, breskev, rib, vina in podobno lahko morda najboljši način izkusiti pravo Slovenijo. Da je to prava smer, navsezadnje dokazuje tudi ogromno zanimanje, ki ga je deležna prihajajoča ljubljanska Odprta luhinja, o kateri smo na naših straneh že pisali.

Eden od idejnih očetov praznika olja in bledeža v Padni je Alberto Pucer, zgodovinar ter poznavalec istrske dediščine in gastronomije, ki je med listanjem zgodovinskih knjig o Padni prišel na idejo, da bi njeno zgodovino oljk in bledeža izkoristili za festival. Leta 1885 so namreč prav s pomočjo blitve, ki so jo v pravi vaški gverilski akciji prebivalci nosili prodajat čez mejo v Italijo, dogradili zvonik ob cerkvi svetega Blaža, vaškega zavetnika.

Zeleni kruhki, zavitki, krvavice ...
Ob pogledu na frtalje iz blitve, kruh iz blitve, polpete iz blitve, zavitke iz blitve, kvašene žepke iz blitve ter klasično blitvo s česnom bi sicer obiskovalec nehote pomislil, da v Padni očitno ne jedo nič drugega. Toda kot nam povedo vaščani na stojnicah, so svoj pridelek bledeža res načrtno okrepili prav zaradi festivala.
Bledež ima sicer že stoletja, odkar so ga v te kraje pripeljali Rimljani, v istrski kulinariki pomembno mesto. In v Padni so rabo te povrtnine res izkoristili v vseh mogočih oblikah. Med najbolj zanimivimi jedmi tako velja izpostaviti mulce (krvavice, ki so poleg z rižem in krvjo polnjene tudi z bledežem) ter sipe z bledežem in polento, na stojnicah pa je bilo opaziti tudi številne različice frtalj, ki so jih napolnili z bledežem, panceto in sezonskimi šparglji.
A čeprav je praznik z napisi v angleščini zelo prilagojen tudi mednarodnim obiskovalcem, med katerimi je največ prav tistih z velikih ladij za križarjenje (kar štiri so se ustavile v Kopru ta konec tedna), vseeno pogosto prihaja do šuma v komunikaciji, saj številni Severnoameričani blitve kljub prevodu "chard" preprosto ne poznajo ali pa je čez lužo precej drugačna.
Tako je, denimo, domačin iz uvoda Američanki polento z bledežem predstavil kar kot "špinačno koruzo". Tudi nekatere druge krajevne specialitete je težko predstaviti turistom, ki doma sadežev, kot je, denimo, žižola, preprosto nimajo.

Razpeti med tradicijo in pomikom naprej
Je pa olivno olje toliko bolj univerzalno. In kam drugam po najbolj kakovostno žlahtno olje kot v Padno, eno tistih istrskih vasi, ki zaradi severne sredozemske lege velja za teren, kjer pridelujejo najboljše olivno olje na svetu. Če blitva morda ni najbolj primerna, da jo odneseš na ladjo, pa zlato olje v ličnih stekleničkah nedvomno je.
Oljkar Dean Grižon je za MMC pojasnil, da je poleg lege hladno stiskanje tisto, kar da olju najvišjo kakovost. "Lani smo imeli zaradi pozebe zelo malo olja, zato smo ga načrtno prihranili za praznik," je povedal. Grižon je eden od tistih oljkarjev mlajše generacije, ki se trudi po eni strani nadaljevati tradicijo oljkarstva, po drugi pa ga želijo ponesti na višjo raven, se odpreti mednarodnemu tržišču in olje načrtno promovirati. "A starejši so trmasti," z nasmeškom malce potoži Grižon in pomigne naslednjemu obiskovalcu, naj pokusi njegovo olje.

Festival za festivalom
Padna sicer ni bila edini kraj za turiste in izletnike, ki so ta konec tedna preplavili Primorsko. Precej oblegan je bil tudi Kras, kjer lahko do 12. maja še ulovite festival špargljev.
"Pravkar so mi jih dostavili, zato sem moral nareditii nekaj iz njih," nam je povedal kuharski mojster Peter Patajac iz Gostilnice Ruj v Dolu pri Vogljah in pred nas postavil mlado domačo skuto z divjimi šparglji, olivnim oljem in jabolčno redukcijo. Šparglji, se zdi, so v teh dneh ena ključnih surovin kraške kuhinje. Šparglji, pršut in teran.
V Izoli so imeli še festival oranžnega vina, na dvorcu Zemono pa še danes poteka Festival vina in kulinarike "Okusi na Vipavskem", kjer se predstavljajo vrhunski vinarji in chefi iz te regije.

Turisti se tako vračajo na ladje polnih želodcev, obteženi s steklenicami olja in vina ter z dobrimi vtisi iz Slovenije. Kar je v teh neugodnih gospodarskih časih navsezadnje vredno zlata.