Posavju dajejo pečat ohranjeni gradovi Sevnica, Rajhenburg, Brežice in Mokrice. Foto: MMC RTV SLO
Posavju dajejo pečat ohranjeni gradovi Sevnica, Rajhenburg, Brežice in Mokrice. Foto: MMC RTV SLO

MMC se je sredi decembra odpravil po dolini Save in njenem zaledju od Sevnice do Obrežja, ko Sava zapusti slovensko ozemlje in vstopi na hrvaško. Tudi pozneje opravlja vlogo mejne reke, saj deli tako Hrvaško kot Bosno in Hercegovino ter Bosno in Hercegovino in Srbijo. V Beogradu Sava konča svoje 940 kilometrov dolgo potovanje, ki se začne z dvema izviroma na Gorenjskem, z izlivom v Donavo.

Čeprav Posavje ne velja za eno najbolj obiskanih slovenskih turističnih destinacij (z izjemo poletne in zimske uspešnice, Term Čatež), pa njegova mesta in kraji skrivajo mnogo zgodb, predvsem so zanimivi gradovi, ostanki nekdanjih plemiških družin.

Besedilo in fotografije:

Pot začnemo v Sevnici, starem mestu, ki je bilo naseljeno že v predrimski dobi, danes pa je znano po nekaj podjetjih, kot sta Kopitarna in zapeljiva Lisca. Sevnica leži ob pomembni prometni poti med Celjem in Zagrebom, prvi most čez Savo pa je dobila leta 1873. Še sedem let prej je mesto, ki so mu Nemci rekli Lichtenwald, dobilo čitalnico, takrat edino med Ljubljano in Zagrebom. V bližini Sevnice, ki ji 'zavetje' daje Lisca, leži tudi znamenito arheološko najdišče Ajdovski gradec, ki velja za za najbolj raziskano poznoantično oziroma starokrščansko naselbino na Slovenskem. Foto: MMC RTV SLO
Najbolj znana stavba v mestu je mogočni sevniški grad, ki je nastal najbrž pred devetim stoletjem, zdajšnjo obliko pa je dobil konec 16. stoletja. Grad je renesančna stavba v obliki nepravilnega pravokotnika s štirimi trakti in okroglimi stolpiči na vogalih ter z notranjim arkadnim dvoriščem, v enem izmed stolpov pa so znane tudi freske. Danes grad uporabljajo predvsem za kulturne prireditve in poroke. Foto: MMC RTV SLO
Z gradu se odpira čudovit pogled na Sevnico in Boštanj ter dolino reke Save. Foto: MMC RTV SLO
V tem delu sta na Savi dve delujoči hidroelektrarni - Boštanj in Blanca, nekoliko nižje pa gradijo še hidroelektrarno Krško. Blanca je mnogim Slovencem ostala v spominu po tragediji, ki se je zgodila tretjega julija leta 2008, ko so se pred odprtjem elektrarne predstavniki občine in lokalnega gospodarstva s štirimi kanuji želeli še zadnjič spustiti po Savi. A končalo se je tragično - dva kanuja sta zapeljala čez prelivna polja in se prelomila. Umrlo je 13 ljudi, tudi takratni sevniški župan Kristjan Janc. Foto: MMC RTV SLO
Če sledimo naprej Savi proti meji s Hrvaško, je postanka vreden ogled Brestanice, kraja, v katerem živi nekaj manj kot 1.000 prebivalcev. V njem se je okoli leta 1520 rodil znani slovničar Adam Bohorič, najnovejša pridobitev kraja pa je hostel, ki ga je odprl zlati olimpijec Primož Kozmus. Najmogočnejša stavba v jedru kraja je mogočna bazilika Marije Lurške, za katero so temeljni kamen postavili leta 1908. Cerkev ima častni naziv 'slovenski Lurd', saj so pri gradnji sodelovali Slovenci iz več slovenskih krajev. Foto: MMC RTV SLO
Nad sotočjem potoka Brestanica in Savo kraljuje grad Rajhenburg, ki je bil v pisnih virih prvič omenjen že leta 895. Dolgo, do leta 1953, se je tudi sam kraj imenoval tako - Rajhenburg, kar v nemškem jeziku pomeni 'bogati kraj', danes pa to ime nosi le še grad, ki pa je trenutno zaprt. Foto: MMC RTV SLO
Grad so si ves čas iz rok v roke predajale različne plemiške družine, med drugo svetovno vojno pa so ga zavzeli Nemci in imeli v njem sedež preselitvenega urada za izgon Slovencev. Po letu 1947, ko je bil red trapistov razpuščen in je bil grad nacionaliziran, so bili v njem do leta 1965 zapori. Preden je občina Krško začela celovito obnovo gradu, so bile v gradu na ogled muzejske razstave o zgodovini gradu, menihih trapistih, slovenskih izgnancih in političnih zapornikih in internirancih. Foto: MMC RTV SLO
V Krškem živi nekaj več kot 7.000ljudi, mesto pa je kulturno in gospodarsko središče regije. V Krškem je več turističnih znamenitosti, kot na primer Mestni park, Mencingerjeva hiša, staro mestno jedro, kapucinski samostan s knjižnico, trg Matije Gubca in več cerkev. V oči pade tudi Valvasorjev kompleks (na fotografiji), sestavljen iz treh hiš - Valvasorjeve, Jarnovičeve in Kaplanove, ki so arhitekturno najpomembnejši del mesta. V Valvasorjevi hiši je zadnja leta življenja živel Janez Vajkard Valvasor, zato pred hišo stoji tudi njegov kip, ki je delo akadamskega kiparja Vladimirja Štovička. Foto: MMC RTV SLO
Šest kilometrov južno od Krškega, stran od toka reke Save, leži naselje Drnovo, ki je tistim, ki so pozorno poslušali ure zgodovine, morda bolj znano pod imenom Neviodunum, kakor se je imenovala starorimska naselbina. Najstarejši najdbi sta bronasti meč (iz obdobja 1.200 pred našim štetjem) in certoška fibula (iz 5. st. pr. n. št.). Nato so na Krško polje prišli keltski Latobiki, leta 35 pa so današnje Drnovo poselili Rimljani, ki so tudi oblikovali postojanko Neviodunum (Novo mesto), s prvotno vojaško, pozneje pa civilno upravo. Leta 79 so naselju podelili mestne pravice in ga povzdignili v municipij s polnim imenom Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum. Na ostanke tega obdobja opozarja le tabla z nekaj kamni, ki leži ob cesti. Foto: MMC RTV SLO
Brežice so dobile ime po bregu, saj se je naselje razvilo ob levem bregu reke Save. Z obzidjem utrjeno mesto se je razvilo v srednjem veku ob mogočnem gradu, ob katerem se je v srednjem veku razvijala trgovina in obrt. Strnjene hiše starega jedra so nanizane ob Cesti prvih borcev in Ulici stare pravde. Spregledati ne gre Mestne hiše, nekdanjih grajskih hlevov, grajske kašče, narodnega doma in več cerkev ... Foto: MMC RTV SLO
... ter seveda gradu Brežice, s katerim se končuje glavna mestna ulica. Utrdbo so v 16. stoletju zgradili italijanski gradbeniki na mestu starega gradu, ki je bil zaradi kmečkih ropanj in požara tako poškodovan, da so ga podrli. Najslavnejši lastnik gradu je bila družina Attems, ki je grad v začetku 18. stoletja barokizirala, takrat je tudi nastala poslikana slavnostna Viteška dvorana. Danes v gradu deluje Posavski muzej z bogatimi zbirkami kulturne dediščine Posavja. Foto: MMC RTV SLO
Pogled privabi tudi okrogli vodovodni stolp iz leta 1914, ob gradu najprepoznavnejša točka mesta. Visok je 46 metrov, na vrhu pa ima osmerokotni rezervoar, postavljen na šestnajstih konzolah. Stolp krasijo trije manjši balkoni, sloni pa na ostankih mestnega obrambnega obzidja. Podoben vodovodni stolp je videti tudi v Kranju. Foto: MMC RTV SLO
Od Brežic do Čateža ob Savi je le nekaj kilometrov, na katerih je treba prečkati Savo. V sami vasi Čatež se ni treba dolgo ustavljati, glavni čar tega območja so turistično izjemno pomembne Terme Čatež, ki dajejo zaposlitev in dohodek krajanom od blizu in daleč. Terme Čatež so največje slovenske toplice, saj imajo tako največji zunanji kot pokriti kompleks bazenov pri nas. Zaradi različnih aktivnosti in pestrih atrakcij so te terme predvsem raj za otroke. Foto: MMC RTV SLO
Eden najlepših in najbolje ohranjenih slovenskih gradov je nedvomno grad Mokrice, ki je v pisnih virih prvič omenjen leta 1444. Ker stoji na griču nad desnim bregom Save, ga je lepo videti že z dolenjske avtoceste, splača pa se zaviti z nje in si ga ogledati tudi od blizu. V grajskem grbu je vrana, ki ji vrat prebada puščica. Legenda namreč pripoveduje, da je v času turških vpadov na grajsko dvorišče priletela vrana, ki je podlegla strelu zavojevalcev in tako opozorila na bližajočo se nevarnost. Graščak naj bi ji zato namenil mesto v grbu. Foto: MMC RTV SLO
Notranjost gradu je preurejena v hotel Golf grad Mokrice, ki sodi med namestitvene objekte višje kategorije. Gostje lahko uživajo v igrišču za golf in lepo urejenem parku, v grajski vinski kleti pa so shranjena ena najboljših slovenskih vin. V gradu prirejajo tudi poroke in različna protokolarna, poslovna in družabna srečanja. Foto: MMC RTV SLO
In na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje se slovenska zemlja konča, Sava pa je v tem delu tudi mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. Obrežju se je sploh v poletnih mesecih, ko se gruče ljudi valijo na hrvaško morje, le težko izogniti, zato na njem pogosto nastajajo zastoji. Foto: MMC RTV SLO