Stilizirana spirala ponazarja dolžino in starost jame, hkrati pa prikazuje pot, ki že več sto let vodi obiskovalce v jamo.

Spominski kovanec so skovali v Kremnici na Slovaškem, naročila pa sprejema Deželna banka Slovenije. V obtok bodo prišli 4. februarja, na voljo pa jih bo en milijon.

Postojnska jama je največja slovenska znamenitost in najbolj obiskana turistična jama v Evropi. V pradavnini je pomenila pribežališče ljudem, pozneje pa so vhodne rove in dvorane domačini radi pokazali obiskovalcem, ki so se podpisovali kar na sigaste stene in kapnike. Najdeni podpisi popotnikov segajo že v 13. stoletje, najstarejši je iz leta 1213.

Največji del notranjosti je 14. aprila 1818 odkril domačin, jamski svetilničar Luka Čeč. Med pripravami na obisk avstrijskega cesarja se je oddaljil od skupine sodelavcev in odkril do tedaj neznani rov. Ko se je vrnil, je zaklical prijateljem: "Tu je nov svet, tu je paradiž!"

Njegovo odkritje je pomenilo prelom v zgodovini Postojnske jame, so zapisali na uradni spletni strani Postojnske jame. Odprta je bila pot daleč v notranjost podzemlja, kjer je kraški svet skrival svojo tisočletno stvaritev. Pomembnosti novega odkritja so se v Postojni zavedali, zato je okrožni urad jamo nemudoma zaprl in jo s tem zavaroval pred morebitnimi nepovabljenimi gosti.

Za začetek organiziranega obiskovanja Postojnske jame velja leto 1819, ko se je avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand kot prvi vpisal v knjigo obiskovalcev in si ogledal na novo odkrite dele jame. Sledil je hiter razvoj turizma, saj je bila v Postojnski jami že leta 1872 postavljena železnica, leta 1883 pa so napeljali elektriko in jo osvetlili. Danes Postojnsko jamo obišče več kot pol milijona gostov letno.