Boeing se je odločil izdelati letalo 747, potem ko je izgubil naročilo za veliko vojaško transportno letalo C-5A. Zamisel je bila, da bi izkoristil prednosti novih motorjev, razvitih za transportno letalo – turboventilatorskih motorjev z visokim obtokom, ki zgorevajo manj goriva, saj zrak prehaja okoli jedra motorja, kar omogoča daljši doseg –, in jih uporabil za novo civilno letalo.

Več kot 50.000 Boeingovih delavcev je potrebovalo 16 mesecev, da so izdelali prvo letalo 747. Za proizvodnjo jumbo jeta je bilo treba zgraditi ogromno tovarno v Everettu, severno od Seattla – po prostornini največjo stavbo na svetu. Tovarna ni bila dokončana niti takrat, ko so bila dokončana prva letala.

Trup prvega letala je bil dolg 68,5 metra, rep pa je bil visok kot šestnadstropna stavba. Zasnova letala je vključevala drugi krov, ki se je od pilotske kabine raztezal nazaj čez prvo tretjino letala, zaradi česar je imelo letalo značilno grbo in je dobilo vzdevek kit.

Nekatere letalske družbe so drugo nadstropje spremenile v salon prvega razreda, medtem ko so bili včasih tudi v spodnjem nadstropju saloni ali celo piano bar. Eno od ukinjenih letal 747, ki je bilo leta 1976 prvotno izdelano za letalsko družbo Singapore Airlines, so v bližini letališča v Stockholmu preuredili v hotel s 33 sobami.

Prvo letalo 747 je začelo leteti leta 1970 na progi New York–London družbe Pan Am. Debitiralo je tik pred naftno krizo leta 1973, sredi recesije, ki je povzročila zmanjšanje števila zaposlenih v Boeingu s 100.800 leta 1967 na 38.690 aprila 1971.
Posodobljeni model – serija 747-400 – je bil predstavljen konec 80. let prejšnjega stoletja in je sovpadal z azijskim gospodarskim razcvetom v začetku 90. let.

Delta je bila zadnja ameriška letalska družba, ki je letalo 747 uporabljala za potniške polete. To se je končalo leta 2017, čeprav ga nekateri drugi mednarodni prevozniki še vedno uporabljajo, med drugim nemška letalska družba Lufthansa.

Izvršni direktor podjetja Atlas John Dietrich je letalo 747 označil za najboljše tovorno letalo, med drugim tudi zaradi njegove edinstvene zmožnosti nalaganja tovora skozi nos.

Številni primerki boeinga 747 so sicer že upokojeni, številni so muzejski eksponati (na primer prvi, prototip, ki je razstavljen v muzeju letalstva prav v Everettu) ali pa so v njihovi notranjosti postavili npr. restavracije.

Boeing in njegov evropski tekmec Airbus sta v zadnjih 15 letih predstavila donosnejša in varčnejša širokotrupna letala, ki imajo namesto štirih motorjev, kot jih ima 747, le dva motorja.