Prebivalci Slovenije, stari od 15 do 84 let, so lani opravili povprečno po 0,5 poti manj kot leta 2017, se je pa v tem obdobju povečal delež prebivalcev, ki na povprečen dan niso opravili nobene poti (v dolžini od 100 metrov do 300 kilometrov), in sicer je bilo leta 2017 takšnih 17 odstotkov ljudi, lani pa 24 odstotkov. Na to je po navedbah statističnega urada vplivala epidemija covida-19.

V povprečju so prebivalci Slovenije lani na svojih poteh dnevno opravili po 31 kilometrov, za kar so porabili približno 52 minut. V največjem deležu (67 odstotkov) so uporabili osebni avtomobil, kar je enako kot leta 2017. Vendar pa se je, kot ugotavljajo na statističnem uradu, pri 70 odstotkih poti z avtomobilom v njem peljal le voznik oz. je povprečna zasedenost avta znašala 1,5 osebe, medtem ko je leta 2017 znašala 1,7 osebe.

Z avtomobili je bilo prevoženih 85 odstotkov razdalj vseh poti, z avtobusi in vlaki pa pet odstotkov, kar pomeni, da je bilo z javnimi prevoznimi sredstvi lani opravljenih dva odstotka manj razdalj vseh poti kot leta 2017.

Pešačenje – najpogostejši način premikanja le na poteh do 1 km
Drugi najpogostejši način premikanja je bilo pešačenje (vključno s tekom). Na ta način je bilo opravljenih 21 odstotkov vseh poti. Najpogosteje (71 odstotkov) so prebivalci Slovenije pešačili na poteh krajših od enega kilometra.

Prebivalci Slovenije so največkrat za namen poti navedli prosti čas (36 odstotkov), delo oz. službo (27 odstotkov) in nakupovanje (16 odstotkov). Pri tem je bil le pri poteh, opravljenih z namenom izobraževanja, največkrat uporabljen javni potniški prevoz (46 odstotkov), medtem ko so pri vseh preostalih namenih poti prebivalci največkrat uporabili avtomobil.

Povprečna pot je bila dolga 13,8 kilometra in je trajala 23 minut. Po razdalji in trajanju so bile najkrajše poti, opravljene z namenom nakupovanja. Po razdalji so bile medtem najdaljše poti na in z dela, medtem ko so bile po trajanju najdaljše poti opravljene z namenom izobraževanja.