Malo, skorajda nič pa ni govora o tem, kaj ta kulturno raznolika država nudi radovednim turistom. Čeprav se na zemljevidu zdi, da je Nizozemska nekje daleč na severu, je do glavnega mesta le dobrih 13 ur vožnje (seveda v to ni všteto čakanje v zastojih, ki smo jim priča na slovenskih in nemških avtocestah), oz. slabi dve uri, če si privoščimo polet z našega ali kakega sosednjega letališča.

Ko uspemo premagati začetnih 1300 km, pa praktično ni ovir. Dobri dve uri iz Amsterdama, pa smo že na trajektu prodi severnim otokom, eno uro proti jugu in se sprehajamo v Haagu, še pol ure, pa smo v Rotterdamu. In za vse to sploh ni potrebno imeti avtomobila. Nizozemska ima namreč zelo dobro razvito mrežo javnega prevoza, za vožnjo iz Utrechta v Amsterdam (približno 60 km) porabite namreč pičlih 45 minut.

Vlaki zelo uporabno prevozno sredstvo
Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da vlak ne vozi trikrat dnevno, kot morda na nekaterih relacijah v Sloveniji, ampak so vsa večja mesta povezana z vlaki, ki vozijo vsaj vsakih 15 minut, tako da se vžiganje avtomobila sploh ne splača. Nikakor ne za turista, ki mora ob prihodu v Amsterdam npr., še iskati parkirni prostor in nato nekje z obrobja vstopiti v mesto. Za uro parkiranja v centru Amsterdama boste namreč odšteli od 7 pa tudi do 20 evrov na uro, za povratno karto iz že omenjenega Utrechta pa le 6,5 evra.

Tudi v mestih boste presenečeni nad učinkovitostjo javnega prevoza, redni avtobusi, tramvaji in podzemna železnica vas bodo v hipu pripeljali iz enega na drugi konec mesta. Pri tem velja opozoriti na nizozemsko posebnost: Stripen kaard. Če poenostavimo, bi lahko rekli, da so to nizozemske vozovnice, vendar te ne veljajo za eno vožnjo, eno uro ali en dan, kot recimo v Sloveniji. Kupite lahko vozovnico z 12, 20 ali 40 stripni, pri vstopu na avtobus pa morete označiti, koliko stripnov je vredna vaša vožnja. Se pravi, če greste iz točke A v točko B vas to lahko stane 2, 3, 4, 5 stripnov ali več, odvisno od tega, koliko con prečkate. Kako boste vedeli, koliko con prečkate? Težko, zato bo najbolje, da voznika prijazno prosite, da vam označi vrednost vožnje.

Pozor, kolesarji na cesti!
Največja nizozemska posebnost prevoza so vsekakor kolesa – nizozemski mit. Če smo v Ljubljani vajeni, da tu pa tam srečamo kolesarja, ki se skuša prebiti po pločniku, ker ni kolesarske steze, bomo na Nizozemskem priča pešcem, ki se prebijajo med kolesarji, ker v bližini ni pločnika. Na Nizozemskem je kolo način življenja, življenjski spremljevalec mladih in starih. Z njim se vozijo stare mestne gospe, otroci, mame z dojenčki, šolarji, poslovneži, študenti, upokojenci, skratka vsi.

Pri nas smo vajeni, da se mladi pari sprehajajo z roko v roki, na Nizozemskem pa, da se mladi par vozi na kolesu z roko v roki; pri nas smo vajeni, da v sobotah mrzlično iščemo parkirišče za jeklenega konjička, na Nizozemskem mrzlično iščejo parkirni prostor za svojega dvokolesnika; pri nas se jezimo zaradi zastojev na vpadnicah v mesto, na Nizozemskem zaradi zastojev na kolesarskih stezah in če pri nas po prvem snegu hitro splužimo ceste, na Nizozemskem hitro splužijo kolesarske steze. Pa še nekaj opozoril. Kolesarji so na Nizozemskem na vrhu cestne hierarhije, zato ne hodite po rdeče označenih stezah, ker vam bodo, če ne povozili in zmerjali, pa vsaj potrobili na vso moč. Prav tako kot bi mi nekomu, ki hodi sredi ceste. Spoštujte nizozemski način življenja in se na kolesarkih stezah obnašajte tako, kot se v Sloveniji na cestah!

Ksenja Tratnik