Večino novih osebnih letal poganja motor, ki je dovolj majhen, da bi ga lahko stlačili v prtljažnik avtomobila. Še lažja, cenejša in preprostejša za uporabo so kot "ultra lahka letala" (VLJ), ki so bila modna muha zadnjih let. Pionirji na tem področju so modeli D-JET (Diamond Aircraft Industries), PiperJet (Piper Aircraft), Vision SJ50 (Cirrus Design), Victory (Epic Aircrafts) in EA-400 (Eclipse Aviation - podjetje, ki je bilo na čelu eksplozije ultra lahkih letal).

Prihod novih letal se zdi kot naročen: cene goriva ostajajo v rekordnih višavah, poslovneži pa morajo leteti vsaj toliko ali pa več kot do zdaj. Nova pogruntavščina torej cilja na ljudi, ki so dovolj bogati, da bi si kaj takega lahko omislili, a ne tako bogati, da bi jim bilo čisto vseeno, koliko denarja potrošijo na dolgi rok. Z izjemo D-JETA, ki je avstrijski, vsa našteta letala razvijajo v ZDA. Podjetje Cirrus Design je svoj Vision SJ50 na testno vožnjo prvič popeljalo 3. julija. "Pilotu dopušča bolj svobodno gibanje kot katero koli letalo do zdaj, obenem pa ne moti rednega zračnega prometa, ker leti pod njim," je razsodba direktorja družbe Alana Klapmeierja.

"Poceni" je seveda relativna oznaka
Osebna letala bodo od 25 do 50 odstotkov cenejša od ultra lahkih letal, kar še zmeraj pomeni 1,4 milijona dolarjev (D-JET). S tremi milijoni dolarjev si boste denimo lahko omislili že Phenom 100 VLJ (Embraer), ki je je bil zamišljen kot nekakšen "zračni taksi" prihodnosti.

Začelo se je v 60. letih
Osebna letala se niso pojavila šele včeraj - bolj kot revoluciji smo trenutno priča izpopolnjevanju tehnologije. Learjet23, prvo osebno letalo (vanj se je lahko stisnilo šest ljudi), se je od tal odlepilo leta 1964; izumitelj Bill Lear je pozneje izdelal in prodal 104 primerke. Zamislil si je tudi nove, lepše modele in po njem še danes v letalstvu velja maksima, ki ji rečejo "learizem": "Če je lep na pogled, po tudi lepo letel."

A. J.