Pariški metro je ena izmed turističnih znamenitosti mesta, ki ji je velik pečat pustil arhitekt Hector Guimard. Foto: EPA
Pariški metro je ena izmed turističnih znamenitosti mesta, ki ji je velik pečat pustil arhitekt Hector Guimard. Foto: EPA
V Parizu so pod zemljo začeli riti leta 1898, čez dve leti, ko je v mestu spet gostovala svetovna razstava, pa so že odprli prvo linijo podzemne železnice. Foto: EPA
Moderni podzemni vlaki se ne morejo primerjati s tistimi, ki so vozili pred desetletji, a pravi oboževalci pariškega metroja prisegajo na čimstarejše vlake. Foto: EPA


Ljudi, ki bi plesali ob treh ponoči na postajah podzemne železnice, ki so že dolga leta zaprte, je toliko, da so vse ture v pariško podzemlje razprodane nekaj mesecev vnaprej.



Ljudi, med katerimi je veliko turistov in ljubiteljev podzemnih železnic, na ogled opuščenih postaj metroja povabijo dvanajstkrat letno. Samo 2.400 ljudem letno se želja uresniči, druge dajo na čakalno listo. Čakalna doba? Malenkost, skoraj vedno šest mesecev.

Pljuvati in kaditi prepovedano
Dvesto srečnežev, ki so za izkušnjo plačali približno 45 evrov in čakali nekaj mesecev, se malo pred polnočjo zbere na temačni ulici v severnem Parizu. Vodiči najprej razložijo kratko zgodovino pariškega metroja, prvi vlak podzemne železnice je zapeljal leta 1900, ki si jo nekateri celo zapisujejo. Malo pred eno ponoči, ko metro v mestu neha voziti, se začne zares. Vseh dvesto obiskovalcev se posede na star, obnovljen zelen podzemni vlak z lesenimi klopmi, star več kot 70 let.

Pljuvanje in kajenje je bilo že takrat prepovedano, dokazujejo stare tablice na stenah. Peturna vožnja se začne, iz zvočnikov pa se slišijo zgodbe, ki se vrtijo le okoli metroja. Stari vlak se ustavlja na opuščenih postajah, ki so jih večinoma zaprli pred ali po drugi svetovni vojni. Kasneje jih niso več odprli, saj so upravljalci metroja odločili, da so druge postaje preblizu.

Šampanjec in za konec še rogljički
Vsak postanek je majhna zabava - pivo, šampanjec, glasba in ples, samo cigarete so prepovedane. Ustavijo se tudi na postaji, kjer svoje spretnosti preizkušajo novi vozniki metroja, tista, kjer so posneli že veliko filmskih kadrov, pa je predaleč. Nočni izlet se v zahodnem delu francoske prestolnice konča takrat, ko spet začne voziti metro. Malo pred peto uro zjutraj organizatorji obiskovalce povabijo na vročo čokolado in rogljiček, potem pa - na prvi metro in domov ali v hotel. In kasneje morda še na ogled katakomb in kanalizacije.