Po navedbah belgijskih oblasti naj bi eno eksplozijo zakrivila bomba v kovčku, drugo pa je sprožil samomorilski napadalec - podobno kot v napadu na moskovskem letališču Domodedovo leta 2011. Eno razstrelivno telo je razneslo pri prijavnem okencu družbe American Airlines, drugo pri okencu Brussels Airlines.

Na evropskih letališčih je sicer varovanje poostreno, potnike in njihovo prtljago pa pred vkrcanjem na letalo preverjajo, a šele po prijavi na polet, vhodne avle pa so tako praktično popolnoma nezavarovane. "Zdi se mi čudno, da je zgolj polovica letališča varna. Prav gotovo bi moralo biti zavarovano celotno letališče, od minute, ko zapelješ na parkirišče," je za Reuters dejal Matthew Finn, direktor neodvisne svetovalne družbe za varnost v letalstvu Augmentiq.
Oblasti so se na napade odzvale z okrepitvijo policijskih enot na letališčih v Londonu, Parizu in Frankfurtu, na večjih železniških in avtobusnih postajah ter na mejah.

Polete v Bruselj so preusmerili na bližnja letališča. Varovanje so okrepili tudi v ZDA, čeprav pravijo, da nimajo podatkov, da jim grozi neposredna nevarnost. Po napadih je vrsta letališč okrepila varovanje ter pomaknila območja za odlaganje in pobiranje potnikov malce dlje od terminalov, da ne bi zasebna vozila prišla preblizu, še vedno pa lahko v glavno stavbo peš vkoraka praktično kdor koli.

V Afriki strožje
Evropska letališča so tako razmeroma odprta - v nasprotju z nekaterimi letališči na Bližnjem vzhodu, v Afriki in jugovzhodni Aziji, kjer prtljago in dokumente potnikov preverjajo, še preden lahko vstopijo v glavno letališko stavbo. Izjema je Turčija, kjer potnike in njihovo prtljago pregledajo že ob vstopu na terminal, nato pa še enkrat po prijavi, preglede že pri vhodu pa izvajajo tudi v Moskvi.
"Da dva terorista lahko vstopita na območje terminala z eksplozivnimi napravami, je nedvomno kolosalna napaka," meni Pini Schiff, nekdanji vodja varnostnih služb na letališču Ben-Gurion v Tel Avivu in izvršni direktor Izraelske varnostne zveze.

V kenijski prestolnici Nairobi, kjer so oblasti v visoki pripravljenosti zaradi napadov skrajne skupine Al Šabab, morajo potniki na kontrolni točki kilometer pred letališko zgradbo celo izstopiti iz svojih vozil, ta pa nato preiščejo, preden jih spustijo naprej. Potniki morajo nato še pred vstopom v stavbo izročiti svoje potne liste, prtljago pa spustiti čez rentgen. Podobne ukrepe izvajajo tudi na letališčih, kot je tisti v Manili na Filipinih.

Se oblasti še vedno ne zavedajo nujnosti?
"Zdi se mi, da bi bili varnostni pregledi pred samimi stavbami, kot to počnejo v vladnih stavbah v ZDA, 100-odstotno v redu," je za Reuters dejal Ralf Leukers, potnik na frankfurtskem letališču. "Če ničesar ne skrivaš, bi moral biti čisto srečen, da pregledujejo prtljago." A taki pregledi bi lahko ustvarili kaos pred terminali, varnostno osebje pa bi moralo biti še pozornejše.

Matthew Finn iz Augmentiqa meni, da bi morale vlade podrobno proučiti varnost na letališčih, obveščevalne službe pa bi morale deliti več podatkov. Precej bolj razširjena bi morala biti sodobna tehnologija, ki omogoča diskretne preglede potnikov pri vstopanju v glavno letališko stavbo. "Ohlapno varovanje ni značilno zgolj za Bruselj, gre za svetovni fenomen. Nujno moramo vpeljati pravo vrsto sprememb, sicer se bomo praskali po glavi, zakaj se nenehno pojavljajo ista neodgovorjena vprašanja," pravi.
Postavljanje nadzornih točk pred glavnimi letališkimi stavbami in drugi varnostni ukrepi bi bili dragi. "V bližnji prihodnosti ne vidim, da bi se to zgodilo," je povedal Daniel Wagner, izvršni direktor ameriške varnostno-svetovalnega podjetja Country Risk Solutions. "Še vedno ni dovolj občutka, da je to nujno, temu vprašanju pa se ne namenja dovolj finančnih sredstev."

Drugo vprašanje, ki ga Reuters v svojem prispevku ne obravnava, pa je varnost na drugih prevoznih sredstvih. Dejstvo je, da se v prometnih konicah s podzemno železnico po evropskih velemestih vozi celo več ljudi kot z letali, varovanje tam pa je praktično nično. A kako bi bil videti vsakdan Evropejca, če bi moral na vsaki postaji skozi rentgen in varnostni pregled? Je to naša prihodnost?