Prometna sredstva v Egiptu so raznovrstna in zanimiva. Delimo jih lahko na več načinov. Nekatera so značilna za bogate, druga za revne. Med njimi najdemo tiste, ki so namenjene domačinom, in seveda spet tretja, ki so proizvod turistične ponudbe (npr. barka na sliki). Znotraj cestnega, rečnega, morskega, železniškega in zračnega prometa pa je mogoče narediti še veliko drugovrstnih delitev. Foto: RTV SLO/M. N.
Prometna sredstva v Egiptu so raznovrstna in zanimiva. Delimo jih lahko na več načinov. Nekatera so značilna za bogate, druga za revne. Med njimi najdemo tiste, ki so namenjene domačinom, in seveda spet tretja, ki so proizvod turistične ponudbe (npr. barka na sliki). Znotraj cestnega, rečnega, morskega, železniškega in zračnega prometa pa je mogoče narediti še veliko drugovrstnih delitev. Foto: RTV SLO/M. N.

Najbolj v tej očarljivi deželi, zakladnici zgodovine, prevzamejo taksiji. Vsako večje egipčansko mesto se lahko pohvali z enotno, a unikatno obarvanimi taksiji. V Kairu na primer prevladujejo črni taksiji, ki jih kar mrgoli. V Luxorju jih lahko prepoznamo po značilni modro-beli kombinaciji, v Edfuju pa po metalno modri barvi. Egipčanski promet, ki bi ga vsak Evropejec označil za pravi kaos (vozniki namreč vse povprek hupajo, po nepreglednih cestah vozijo z neverjetnimi hitrostmi, smernih kazalcev večinoma ne uporabljajo, semaforji pa so zanje pogosto zgolj dekoracija), je vsekakor nekaj posebnega. Vanj namreč niso vključena le motorna vozila, se pravi avtomobili, avtobusi, tovornjaki ipd., temveč tudi kočije, konjske in volovske vprege. Tako ni le v manjših mestih, temveč tudi v egipčanski prestolnici Kairu.

Omeniti velja tudi prometna sredstva, namenjena za vodne poti, med katerimi so nekatera vsekakor precej nenavadna. Pa železniški promet z vse prej kot sodobnimi vlaki. V MMC-ju smo zbrali nekaj utrinkov iz prometnega življenja Egipta. Poglejmo si jih.

Marjetka Nared

Poklic taksista v Egiptu velja za uglednega. In čeprav so vozila stara tudi po dvajset let in več, njihovi lastniki ne morejo skriti ponosa nanje. Zloščen pa je povprečen kairski taksi, ki ga na primer vidimo na sliki, le na zunaj … Foto: RTV SLO/M. N.
…notranjost je ponavadi vse drugačna. Foto: RTV SLO/M. N.
Podobna je situacija v Luxorju ... Foto: RTV SLO/M. N.
… in Edfuju. Egipčanski vozniki, kot omenjeno, ljubijo hitrost. Hitra vožnja je tako veliko prej pravilo kot izjema, ne glede na to, koliko je star voznik oz. kako dolgo že ima vozniški izpit. Pridobitev slednjega je sicer v deželi ob Nilu mala malica. Če rečemo, da lahko tam izpit za avtomobil vsakdo dobi tako hitro kot pri nas za kolo nismo daleč od resnice. Foto: RTV SLO/M. N.
Vožnja s kočijo premami skoraj vsakega turista. Pri tem je na mestu nasvet, da kočijaža ne gre priganjati, naj vozi hitro, saj se kaj lahko zgodi, da od kočije odleti kakšno kolo. Poleg tega so konji - vsaj na videz - precej slabo hranjeni in jim lahko takšen napor prihranite. Sicer pa stereotip o divji vožnji velja tudi za kočijaže. Radi se imenujejo po slavnih avtomobilskih družbah, kakršna je Ferrari, bič pa po živali vihtijo s takšno vnemo, da človek zares ni čisto prepričan, ali bo srečno prispel na cilj ali ne. Foto: RTV SLO/M. N.
Stalni del egipčanskega prometnega kaosa predstavljata oslovska vprega … Foto: RTV SLO/M. N.
…in vozovi, ki jih vlečejo konji. Foto: RTV SLO/M. N.
Še posebej so vprege, takšne ali drugačne, dobrodošle na poljih, ki jih je vzdolž Nila zares veliko. Foto: RTV SLO/M. N.
Pogosto prevozno sredstvo zlasti revnejših, med katerimi jih je ogromno takšnih, ki si tudi starega avtomobila nikakor ne morejo privoščiti, je kolo. Foto: RTV SLO/M. N.
Otroci imajo kolesa tako ali tako najraje. Foto: RTV SLO/M. N.
Tudi na takšna vozila je v Egiptu mogoče naleteti. Foto: RTV SLO/M. N.
Beduini, ki še vedno prebivajo v puščavskih predelih dežele, pa seveda še vedno prisegajo na kamele. Foto: RTV SLO/M. N.
S čim pa se Egipčani prevažajo po Nilu oz. reki življenja, kot ga imenujejo? Tradicionalno prevozno sredstvo je bila in je še vedno t. i. feluka, najstarejše egipčansko plovilo. Foto: RTV SLO/M. N.
Domačini, ki živijo ob reki, za ribarjenje uporabljajo čolne, ki nekoliko spominjajo na kanuje. Foto: RTV SLO/M. N.
Na jugu Egipta, in sicer okrog Asuana, kjer Egipt deluje nekoliko bolj afriško predvsem zaradi Nubijcev, ki so temnejše polti in višji od Gornjih Egipčanov, govorijo drugačen jezik in imajo drugačne običaje, lahko naletite tudi na plovila, kakršno je to na sliki. Foto: RTV SLO/M. N.
Križarjenje s križarkami je za turista, ki si ogleduje ta košček sveta, nepozabno. Križarke so pravcati hoteli na vodi. Bolj kot visoka opremljenost ladij pa je seveda pomembno okolje, ki ga lahko na takšnem popotovanju zre evropejsko oko: palme, puščava, beda, visoko razvita mesta, polja in še marsikaj. Foto: RTV SLO/M. N.
Najrazličnejše vrste plovil plovejo tudi po Rdečem morju. Na sliki je ribiška barka. Foto: RTV SLO/M. N.
Takšen vlak vozi na 16 ur dolgem popotovanju iz severa na jug države oz. obratno (Kairo-Assuan). Pogled z vlaka ni nič kaj vesel, vsaj par kilometrov vzdolž vsake večje železniške postaje ne. Zdi se namreč, da so povsod same smeti - smeti, smeti in spet smeti. Vožnja ni nič kaj udobna, kabine so utesnjujoče majhne, hrana na vlakih pa je znana po tem, da Evropejcem ne dene dobro, zato ne bo odveč nasvet, da se ji izogibajte. Foto: RTV SLO/M. N.