Biosferno območje – to besedno zvezo smo v radijskem etru Vala 202 pred dobrima dvema tednoma slišali ničkolikokrat. 22. oktobra smo po celotni Sloveniji s številnimi aktivnostmi in prireditvami zaznamovali prihajajoči svetovni dan bisofernih območij, ki so se ga pri Unescu domislili ob 50. obletnici programa Človek in biosfera.

Park Škocjanske jame velja za enega izmed slovenskih biserov narave, vse od leta 1968 pa so vpisane tudi na Unescov seznam svetovne dediščine. Na njem so poleg njih vpisana tudi slovenska prazgodovinska kolišča skupaj z ostalimi kolišči okoli Alp in Idrija.

Dr. Nadja Zupan Hajna, geologinja in krasoslovka z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU ter predsednica Mednarodne speleološke zveze, pravi, da so "jame in s tem tudi Škocjanske jame za raziskovalce vedno znanstveni izziv. Vsakič, ko gremo vanje, spoznamo kaj novega. Po neštetih obiskih me Škocjanske jame še zmeraj osupnejo. Tudi tisti jamarji ali krasoslovci, ki so videli ogromne jame kitajskega krasa, po prvem obisku brez izjeme rečejo: 'Uau, to pa je nekaj.' Ogromna reka in podzemni kanjon sta res tako impresivna, da človeka vsakič znova presune."

S tem se morajo strinjati tudi jamarji, ki do njih gojijo določeno strahospoštovanje. "Ko se odpravimo v jamo, je najbolj pomembna varnost. Vsak jamar mora poskrbeti za primerno osvetlitev, saj so kolegi zaradi podobnih napak v preteklosti že ostajali v jamah. Pri ekspedicijah pa se lahko izraža tudi adrenalinski del jamarstva, povezan s plezanjem. Takrat mora biti poudarek tudi na vrvni tehniki, ki nam omogoča varno obiskovanje jam," dodaja Borut Lozej, predsednik jamarskega društva Gregor Žiberna.

V Sloveniji imamo registriranih 14.000 jam in štiri glavna kraška območja z jamami: to so matični Kras z Matarskim podoljem, postojnski del, Dolenjska in Bela krajina ter Alpe. Naša najdaljša jama je s 43 kilometri sistem Migovec. Za primerjavo: najdaljša jama na svetu je Mamutska v Kentuckyju v Ameriki, ki je dolga več kot 700 kilometrov.

Poslušaj terenski dan Vala 202 v Škocjanskih jamah!

Škocjanske jame, 200 metrov globok in 7 kilometrov dolg sistem, pa izstopajo po prostornini. Zajemajo 5.5 milijona kubičnih metrov, največja Martelova dvorana pa je s prostornino 2,55 milijona kubičnih metrov druga največja izmerjena dvorana v Evropi.

A naravnih in kulturnih dediščin na omenjenem seznamu nikakor ne smemo mešati z biosfernimi območji, ki po definiciji predstavljajo območja z bogato naravno in kulturno dediščino ter tradicijo. To so živi laboratoriji za različne stroke, ki ponujajo vpogled v preteklost, sedanjost in prihodnost. Kot takšnih je opredeljenih kar 727 rezervatov v 131 državah sveta. Od tega so štiri takšna območja tudi v Sloveniji: biosferno območje Julijske Alpe, Mura, Obsotelje in Kozjansko ter Kras.

Sodelavci Vala 202 z voditeljema Miho Švaljem in Veroniko Gnezda so obiskali slednjega. Med drugim nas je pod zemljo, globoko v Škocjanske jame, popeljala Rosana Cerkvenik, koordinatorica slovenskega dneva biosfernih območij ter doktorica krasoslovja, geografinja in jamarka.

V okolici Škocjanskih jam je več zgodb ljudi, ki so znali v svojem domačem okolju najti priložnosti, da so ne le ostali v izjemnem naravnem okolju, ampak tudi izkoristili danosti in bogato tradicijo. To so štiri zgodbe o uspehu od proizvodnje gina, do gostinstva, zeliščarstva in kozjereje: Destilarna Gin Brin, gostilna Mahorčič Rodik, Zeliščno-etnološka domačija Belajevi in Sirarska kozjerejska kmetija Beka.

Andrejka Cerkvenik z Zeliščno-etnološke domačije Belajevi je poudarila, kako pomemben je zanjo vpliv biosfernega območja, v sklopu katerega deluje: "Prebivalci se še premalo zavedamo tega Unescovega programa. Ta je neke vrste varovalka za naše območje, da ne podležemo projektom, ki bi lahko posegli v prostor in v njem pustili nepopravljive posledice. Res sem vesela, da imamo Park Škocjanske jame za soseda. Delimo si podobne vrednote, imamo podobno poslanstvo in tukaj vidim veliko sinergij. Hvaležna sem Parku, da je v tem prostoru naredil tako velike premike. To je treba spoštovati."