Muzej bo s tem dokumentiral vpliv krize na življenja prebivalcev, ki se niso spremenila le podnevi, ampak tudi "v povezavi z našim spancem in sanjami", so sporočili iz muzeja.

Za potrebe projekta bodo sanje zbirali v obliki ustnih zgodovinskih virov. Prav tako bodo raziskovali, kakšen vpogled lahko sanje ponudijo v duševno zdravje in načine shajanja z zunanjimi stresi, še posebej v času krize.

Po izsledkih ankete, ki sta jo junija izvedla Kraljevi kolidž v Londonu in podjetje Ipsos MORI, lahko svetovna koronavirusna kriza vznemirja misli tako podnevi kot ponoči. Muzej Londona začenja pobudo v partnerstvu z Muzejem sanj, ki deluje v sklopu univerze Western v Kanadi.

Po besedah kustosinje muzeja Foteinije Aravani bo zbiranje sanj dovoljevalo "dokumentacijo poglavitnih skupnih izkušenj pandemije", hkrati pa razširilo definicijo "muzejskega predmeta".

"Ko muzeji zbirajo sanje, to tradicionalno naredijo v obliki umetniških vtisov, denimo slik ali risb, na katere so vplivali dogodki. A to lahko pogosto loči sanje od sanjača," je dejala kustosinja. "Sanje bomo zbirali kot prvoosebne ustne zgodovinske vire z namenom, da zagotovimo bolj čustveno in osebno zgodbo tega časa za prihodnje generacije."

Bogat vir razumevanja sanj

Ustanoviteljica Muzeja sanj Sharon Sliwinski je dejala, da želi raziskava z Muzejem Londona "zagotoviti bogat vir za nadaljnje razumevanje pomena življenja sanj kot mehanizma za spoprijemanje z družbenimi konflikti".

Projekt bodo izvedli februarja 2021. Javnost bodo povabili k deljenju koronavirusnih sanj z mednarodno skupino izkušenih strokovnjakov. Pogovori bodo trajali približno pol ure, nato pa jih bodo obravnavali, ali so primerni za izbiro.