Ogrlica svetega Januarija je sestavljena iz tisočerih biserov in okrašena z ogromnimi dragimi kamni, od smaragdov do diamantov, neapeljski stolnici pa jo je podaril Napoleon. Ogrlica je le del t. i. Zaklada svetega Januarija, ki so ga različni papeži v čast katoliškemu in pravoslavnemu svetniku Januariju "zbirali" kar sedem stoletij in ki ga poleg nakita, dragih kamnov, z dragulji okrašenih miter, križev, kelihov ipd. sestavlja tudi raznolika zbirka umetniških del - od kipov do dragocenih slik.

Zaklad, načeloma na ogled v posebnem muzeju, ki deluje v okviru neapeljske stolnice, je po nekaterih ocenah vreden več od vseh draguljev, ki jih ima v lasti britanska kraljica Elizabeta II., ali od zaklada, ki je nekoč pripadal ruski carski družini. Zdaj so velik del Zaklada svetega Januarija razstavili v Rimu.

Mladi škof, ki je pomagal preganjanim kristjanom
Sveti Januarij (italijansko San Gennaro) je svetnik, ki ga častijo predvsem Italijani. Rojen je bil verjetno v Neaplju sredi 3. stoletja v stari in ugledni patricijski družini. Kmalu je začutil željo po duhovniškem poklicu in že v zgodnjih 20. letih svojega življenja postal neapeljski škof.

Ko je vodenje Rimskega cesarstva prevzel cesar Dioklecijan, znan po preganjanju kristjanov, je Januarij dejavno sodeloval pri skrivanju kristjanov, tiste, ki so jih ujeli, pa je na skrivaj obiskoval v ječah in jih tolažil. Ko so ga ujeli, so ga obsodili na smrt, domišljijo pa še danes burijo legende o tem, kako ga niso mogli ubiti - uspelo jim je šele, ko so ga obglavili.

Čudež njegove krvi
Neka kristjanka naj bi del njegove krvi spravila v dve stekleni ampuli, ki ju še danes hranijo v neapeljski stolnici, slovita pa predvsem zaradi t. i. čudeža s krvjo. Še danes se, ko trikrat na leto, ko Neapeljčani praznujejo njegov praznik, posodici z njegovo krvjo približajo glavi njegovega kipa, zasušena kri v posodicah utekočini. Januarij je eden redkih svetnikov, ki ga častijo tako v Pravoslavni kot Katoliški cerkvi.