Danes naj bi Domenico Vicinanza iz britanske univerze Anglia Ruskin s pomočjo računalniškega programa, ki ga je razvil, v realnem času spreminjal podatke, ki jih bo v Yellowstonu zaznal seizmograf, v glasbeno podlago.

“V bistvu rišem amplitudo vibracij in nihanj v glasbene note," je povedal za Guardian. Note se bodo izrisovale na velikem zaslonu, glasbeniki na odru pa bodo po njih v živo odigrali koncert.

Z vsakim povečanjem amplitud tresljajev vulkanskega delovanja se bo to odražalo tudi na udarnosti glasbe. In nasprotno. Ker bo vse potekalo v živo, bo končna skladba popolnoma premierna. Vicinanza je prepričan, da bo dogodek nepozaben.

Sorodna novica Nekje med bušisti, Deadwoodom in prerijami, 2. del

"Skoraj z gotovostjo lahko trdim, da bom dobil ven nekaj zanimivega, ker imaš v Yellowstonu vedno tako ali drugačno potresno delovanje," je povedal.

V Yellowstonu zaznajo od 1500 do 2500 potresov letno. “Skoraj 50 odstotkov potresov se zgodi v skupkih, tako da je to fantastični poligon za vsakega znanstvenika, ki ga zanimajo seizmologija, geofizika, mehanika ali pa, kot mene, podatkovna znanost in glasba, ker gre za izjemno edinstven primer.”

To sicer ni prvič, da skuša Vicinanza, skladatelj, fizik in raziskovalec, uglasbiti nekaj neobičajnega – pred časom je uporabil za 37 let podatkov, ki sta jih zbrali vesoljski plovili Voyager 1 in 2, ter zložil skladbo "iz globokega vesolja".

Tehnologija kot dirigent

Vicinanza pravi, da ga je pritegnila ideja spreminjanja potresov v glasbo kot način ponuditi drugačen zorni kot na nekaj, kar se zdi znano: sled seizmografa na papirju.

Je pa res, priznava, da bo projekt načel tudi vprašanja glede vloge tehnologije v umetnosti. “Gre za predstavo, ki jo bo omogočila tehnologija," poudarja.

A ob tem opozarja, da človek oz. živ izvajalec ostaja ključen element današnjega eksperimenta, v tem primeru Alyssa Schwartz, profesorica flavte in muzikologije na univerzi Fairmont v Zahodni Virginiji.

Schwartzova bo notni zapis interpretirala in "podala zgodbo". “Alyssa bo lahko poudarila tisto, kar se ji bo zdelo v danem trenutku najpomembnejše,” je pojasnil Vicianza, ki upa, da bo koncert poslušalce navdihnil za znanost in jim pokazal, da je lahko znanost tudi zabavna.

Yellowstone – park vseh parkov

Park Yellowstone, najstarejši narodni park na svetu, ki je lani praznoval 150 let od ustanovitve, se razprostira na 9000 kvadratnih kilometrih, pri čemer ga velika večina leži v zvezni državi Wyoming, njegovi deli pa segajo še v Montano in Idaho.

Park poleg izjemne narave in živalskega sveta zaznamuje izredna aktivnost tal – ima več gejzirjev kot ves svet skupaj, najaktivnejši bruhne vodo do 120 metrov visoko.

Yellowstonski ognjenik naj bi izbruhnil vsakih 600.000 let, od zadnjega izbruha pa naj bi minilo okoli 640.000 let, tako da številni opozarjajo, da bi lahko do izbruha prišlo kadar koli – posledice pa bi bile lahko za človeštvo katastrofalne.

Predvidevajo, da bo preživelo le kakšnih pet odstotkov Zemljanov, Zemlja pa se bo za dolga leta zavila v mračno vulkansko zimo.