Senatorja Rocco Buttiglione in Albertina Soliani sta v pismu, ki so ga objavili skoraj vsi časniki, zapisala: "V samopostrežni restavraciji v senatu pogrešamo sladoled. Prepričani smo, da bi bila večina politikov zelo veselih, če bi bil čim prej na voljo, saj je to običajna hrana, ki ne sme manjkati na nobenem jedilniku."

Nenavadna želja je v italijansko javnost prišla ravno v času, ko je javno mnenje politikom zaradi visokih plač in domnevne domišljavosti izrazito nenaklonjeno.

Želja po sladoledu pa sploh ni prva in edina gastronomska želja politikov, ki jih je izvolilo ljudstvo. V časopisu La Repubblica so zapisali, da so marca senatorji že zaprosili - in čez nekaj dni to tudi dobili - za regionalne kuharske specialitete in celo organiziran tečaj poznavanja vina.

Vsi senatorji pa pisma ne podpirajo. Eden izmed njih, senator Del Pennino, je dejal: "Prav zdaj, ko senat doživlja stroge kritike zaradi čezmernega zapravljanja, lahko taka prošnja samo še poslabša podobo italijanskih politikov. Sam sicer obožujem sladoled, a si ga vedno, potem ko zapustim senat, privoščim na Trgu Navona."