Kot so sporočili iz živalskega vrta Karlsruhe, je severna medvedka Nuka v soboto skotila dva mladička, vendar oskrbnike skrbi, da ne bosta preživela, saj je Nuka dvojčka povrgla v zunanji ogradi, in ne v porodnem brlogu, kamor se bodoče medvedje matere navadno umaknejo, ko čutijo, da prihaja mladič. Ker je Nuka s svojima mladičema ostala v zunanjem delu ograje, možnosti, da bi mladička preživela, niso posebej velike.

"Po eni strani je čudovita novica, da imamo v Karlsruheju prvič po letu 1991 potomce severnih medvedov. S tem je postalo tudi jasno, da je vzreja s Kapom in Nukom lahko uspešna. Po drugi strani pa imajo mladi severni medvedi že v normalnih razmerah – tako v naravi kot v živalskem vrtu – zelo visoko stopnjo umrljivosti mladičev. Če pa se rodijo v zunanji ogradi, je verjetnost preživetja izjemno majhna," je direktor živalskega vrta Matthias Reinschmidt zapisal v objavi na družbenem omrežju Facebook.

Da bi mladičema zagotovili čim večje možnosti preživetja, so območje okoli zunanje ograde ogradili od obiskovalcev živalskega vrta, okna ograde pa zastrli oz. pobarvali z belo barvo, da bi mladi materi in njenima potomcema zagotovili zasebnost. To naj bi Nuki, ki leži v polodprti votlini, omogočilo, da skrbi za dva majhna mladiča v čim večjem miru, sporočilo povzema Deutsche Welle.

Danes so v živalskem vrtu dodatno pojasnili, da je bila to za Nuko prva brejost, njeni neizkušenosti pa gre pripisati tudi to, da je mladiča skotila zunaj. Prestavljanje mlade matere v varnejše območje ni mogoče, saj so severni medvedje že sicer ena najnevarnejših živali na Zemlji, mlada mama pa je še dodatno zaščitniška do svojega potomstva. Pa tudi sicer odvzemanje mladičev materi ni smiselno ali zaželeno v okviru programa EEP: "Najbolje je pustiti naravi, da gre svojo pot."

Nuka je v tamkajšnji živalski vrt prišla iz živalskega vrta Pairi Daiza v belgijski provinci Hainaut v okviru evropskega programa za ogrožene vrste. Sama se je sicer skotila 26. novembra 2016 v živalskem vrtu Aalborg na Danskem. Njen partner, Kap, pa je precej starejši, saj se je po navedbah Reinschmidta skotil 16. oktobra 2000 v Moskvi in velja za enega od genetsko najdragocenejših severnih medvedov v programu EEP. Do zdaj je le enkrat poskrbel za potomce, in sicer v Hamburgu.

Parjenje med omenjenima medvedoma so oskrbniki opazili sredi aprila. Pri severnih medvedih se oplojena jajčeca ne ugnezdijo takoj, ampak ta ostanejo nekaj mesecev v mirovanju. V maternico se ugnezdijo šele po nekaj mesecih, običajno pozno poleti oz. jeseni. Temu sledi kratko obdobje brejosti, ki običajno traja nekaj več kot dva meseca. Severna medvedka navadno skoti od enega do dva zelo majhna mladiča – v velikosti morskega prašička.

Po rdečem seznamu Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) velja severni medved za ogroženega. Njegova populacija v naravi je ocenjena na približno 25.000 primerkov, severni medvedi pa so razpršeni po različnih območjih arktične regije, kjer jih ogrožajo tako podnebne spremembe in posledično zmanjševanje ledu kot tudi povečano črpanje nafte in plina na arktičnih območjih.

Cilj projekta EEP je zato ohraniti del populacije v ujetništvu, so ob tem še spomnili v živalskem vrtu Karlsruhe.