Po navedbah vodje ljubljanskega botaničnega vrta Jožeta Bavcona se je japonska češnja Prunus campanulata, ki je posajena v botaničnem vrtu na Ižanski cesti, k cvetenju pripravljala že zadnjih nekaj dni.

Cvetenje češnje so po njegovih besedah v tem tednu malce zaustavili dež in s tem povezane nižje temperature. "Če bi bilo le nekaj sonca, bi se njeni cvetovi takoj razprli. Zato smo vsak dan čakali malo več sončnih žarkov, ki bi spodbudili cvetenje," je dejal.

Medtem ko je lani zacvetela že 6. marca, kar je sovpadalo s cvetenjem navadnih malih zvončkov, pa so ti letos že bolj ali manj odcveteli. "Letos tudi zvončki v povprečju malo zamujajo oz. v večini cvetijo tako, kot so nekoč, okoli začetka marca," je zapisal Bavcon.

Vsako leto opominja na mir

Ob tem je Bavcon spomnil, da japonske češnje že vse od druge svetovne vojne predstavljajo simbol miru. Te, ki rastejo v ljubljanskem botaničnem vrtu, so v Slovenijo prispele leta 1999 kot protokolarno darilo Japonske. Simbolično so hoteli po njegovih besedah zgodovinski botanični vrt iz leta 1810 povezati z novo lokacijo na Večni poti, kjer so oktobra 2000 pred vhodni objekt zasadili prve češnje.

"Še dobro, da smo bili v vrtu dovolj pametni, da smo nekaj teh češenj ohranili na prvotni lokaciji. To simbolično darilo vsako lepo znova opominja na mir in na vse tisto, kar je bila tudi zaveza strategije Univerze v Ljubljani, ljubljanske biotehniške fakultete in države zaradi posega železnice leta 1974 v botanični vrt. To se je v današnjem času preprosto izničilo in nihče o tej zavezi kljub podpisanim dokumentom, objavam v medijih in znanstvenih revijah ter zbornikih noče vedeti nič," je bil še kritičen Bavcon.