Svetovni dan objemov praznujemo vse od leta 1986, ko so praznik prvič razglasili v ZDA. Ameriški duhovnik Kevin Zaborney iz Michigana je z dnevom objemov želel spodbuditi izkazovanje ljubezni prijateljem in družini. 21. januar je bil izbran načrtno, saj je ravno nekje na sredini med božičem in valentinovim, ko bi naj bi bili ljudje v povprečju malo slabše volje.

Ne le, da lahko objemanje polepša dan, koristno je tudi za naše splošno, čustveno, psihično in celo fizično zdravje.

Blaži občutke depresije. Tesen stisk, ki traja nekaj sekund, v telesu spodbuja izločanje dopamina in serotonina, ki ju imenujemo hormona sreče.

Preprečuje stres. Med objemom si žleze, ki proizvajajo hormon stresa, "odpočijejo", pa čeprav morda zgolj za trenutek. Tako nastaja manj hormona kortizola, ki povzroča občutek tesnobe in zaskrbljenosti.

Znižuje krvni tlak. Znanstveniki trdijo, da naj bi močan objem povzročil nastajanje hormona oksitocina, znanega tudi kot socialnega hormona, hormona ljubezni, zaupanja, povezovanja in bližine.

Deluje proti okužbam. Kombinacija oksitocina, dopamina in serotonina tvori močan koktajl hormonov, ki pozitivno vplivajo imunski sistem. Nekateri strokovnjaki celo trdijo, da ima objem močnejši učinek na telo kot multivitaminska tableta.

Močna čustvena vez. Najbolj osnovni namen objema pa je čustvena povezava. Objem spodbuja občutek pripadnosti in zaščite.

Čudežno zdravilo torej, pa še brezplačno je. Objemajte se – vsak dan, večkrat na dan.