Kratek spanec po napornem poletu, sproščanje ob prijetnih aromah in zvokih glasbe, ki z določeno frekvenco pozitivno vplivajo na človeške možgane, med šesturnim čakanjem na prestop letala ali pa le počivanje na terapevtskem stolu, ki omogoča občutek breztežnosti, je udobje, na katerega stavi zagonsko podjetje AirPod, ki je razvilo prvo pametno kapsulo, namenjeno počitku in sprostitvi potnikov na letališčih.

Kar 400 milijonov je takih, ki morajo zaradi zamude letal "utrujeno čakati na neudobnih stolih," kar je na svoji koži že večkrat občutil Gregor Mrgole. Nadobudni podjetnik in direktor AirPoda je na enem od tovrstnih čakanj razmišljal, kako bi si življenje v danem položaju olajšal. Ideja je bila dovolj.

"Sledila je raziskava, pogovarjanje z letališči. Veliko informacij smo dobili na največjem letalskem sejmu v Dubaju (Dubai airport show)," kjer so za zasnovo pametne kapsule dobili tudi potrditev iz letalske industrije. "Bili smo resno resno resno oblegani ... Povpraševanja je ogromno," razlaga Mrgole, ko v isti sapi doda, da se letalski promet širi s svetlobno hitrostjo. "Do leta 2025 bo trikrat toliko potnikov, kot jih je danes, pametne infrastrukture pa ni," pravi podjetnik, ki se je v preteklosti preizkusil tudi s prodajo prehrane za fitnes in funkcionalnim žvečilnim gumijem.

Želja po postavitvi novih standardov

Pametna kapsula bo poleg sprostitve uporabniku omogočila določeno mero zasebnosti za delo ali zabavo. Brezplačna spletna povezava, igranje videoigric, gledanje televizije, klimatsko hlajenje, nastavitev stola ali aromaterapij bo uporabniku omogočena enostavno, z aktivacijo aplikacije na pametnem telefonu. “Naša želja je postaviti nov standard v industriji,” je prepričan sogovornik, ki samozavestno nadaljuje, da so med raziskovanjem trga in razvoja izdelka “opravili domačo nalogo”.

Premišljena oblika kapsule

Tako so ugotovili, da 60 odstotkov potnikov potuje samih, zaradi česar je kapsula, velikosti 3 metre krat 1,70 metra, za zdaj namenjena le eni osebi, v nadaljevanju jo bodo prilagodili za več oseb, razvijajo pa tudi kapsule za športnike. “Že prvi prototip smo oblikovali tako, da se kapsula lahko širi modularno,” pojasni Mrgole, ko sediva v poslovnih prostorih podjetja na Letališki cesti v Ljubljani, ki s svojo skromno podobo ne vpija podobe luksuza, kot ga kapsula z lične zgibanke na mizi.

Kapsule so oblikovno izjemno elegantne z zaobljeno, nekoliko valjasto obliko, pri čemer belo ogrodje iz plastike dopolnjuje kovinski detajl v rožnato zlati barvi. "Predhodne oblike so vse iskale navdih v avtomobilski industriji, nam pa se je zdela aerodinamična oblika popolnoma nepotrebna za tak statični objekt. Želeli smo, da se zunanja oblika dobro vklaplja v arhitekturo letališč in da je videti kot nekakšen 'spa' sredi vrveža in hitenja ljudi," pojasnjuje industrijska oblikovalka Nina Mihovec (Wilsonic Design), ki prizna, da je "naročnik izbral enega od naših drznejših predlogov, kapsulo, ki bo že sama po sebi privabila radovedneže, da jo preizkusijo."

V poletnih mesecih bodo tako v Ljubljani testirali zadnji, tretji, prototip kapsule AirPod Smart Napping Pod, konec junija bo v Murski Soboti stekla proizvodnja, konec poletja bodo izvajali komercialni test na letališčih v Londonu, Dubaju in Omanu. Konec jeseni pa bo šlo zares. Več v pogovoru z Gregorjem Mrgoletom:

‘Če bi imeli tisoč AirPodov, bi se vsi prodali’, so vas nedavno citirali nekateri slovenski mediji, je izjava morda malo prenapihnjena?
Ne bi se prodali, postavili bi se, pa verjetno sem rekel še prenizko številko.

Postavili? Torej so vas mediji napačno citirali?
Da, saj mi tega ne prodajamo. Ena izmed naših največjih prednosti je, da smo proizvod razvili in zagotovili celostno rešitev za letališča, ki nima nobene naložbe ali tveganja, zagotoviti nam mora le mesto, na katero kapsulo postavimo, in elektriko. Sistem deluje po načelu revenue share deal, ki pomeni, da končni uporabnik plačuje storitev, mi pa pridobljeni finančni del razdelimo med letališče in posrednika, ki nam pomaga. Poslovni model smo zasnovali na način, da pristopamo do podjetij, ki kot operaterji, sodelujejo z letališči. Dogovor je torej med nami, posrednikom in letališči.

Tveganje pa je v celoti na vaši strani?
V celoti in tudi celotna naložba je naša, saj moramo vložiti v razvoj kapsul, v logistiko, kapsulo moramo postaviti, skrbeli pa bomo tudi za servis, in sicer z lokalnimi partnerji. Zato je pomemben posrednik, ki nam bo zagotovil serviserje, čistilce.

Storitev boste torej oddajali?
Oddajali na uro. Ampak ne v smislu, da storitev oddajamo letališču samemu, recimo za 5.000 evrov na mesec, ampak letališču damo – oddamo storitev, ki jo končni uporabnik plača.

O AirPodu, ki je v trenutku, ko se pogovarjava, še prototip, se v medijih piše v presežnikih. V čem pa je toliko drugačen od konkurence, da je zavelo takšno navdušenje nad nečim, česar na trgu sploh še ni?
Hoteli smo narediti prostor, v katerem imaš zasebnost in ki hkrati ni pretirano majhen, poseben pa je predvsem iz tehnološkega vidika. Na letališčih je spletna povezava brezplačna le eno uro, mi imamo varen in hiter sistem spleta znotraj AirPoda. Ponujamo torej delovno okolje, iz katerega se lahko kapsula spremeni v počivalno, spalno okolje.

Kot dodano vrednost, saj smo ugotovili, da so ljudje pod stresom, pa smo dodali tehnologijo, namenjeno sproščanju. To delamo na treh ravneh: z zvokom, videom in vonjem. V kapsuli so programi, ki omogočajo sproščanje (relax mode), ko se svetloba zatemni, pojavijo se grafika, prijetna glasba na točno določeni frekvenci in vonj, ki vpliva na točno določen del možganov.

Kateri vonj nas sprosti v stresnem stanju?
Vonj po smrekah (smeh), šalim se. Sodelujemo s podjetjem, ki deluje na tem področju. Naša kapsula ni novo odkritje, mi nismo inovatorji, mi smo samo sestavili skupaj določene dele, saj menimo, da jih ljudje v danem trenutku potrebujejo.

Kako pa ste prišli na idejo, da tranzitnim potnikom na letališču manjka takšna storitev?
V bistvu sem ugotovil, da to manjka meni, sledila je raziskava, pogovarjanje z letališči, informacije, ki smo jih dobili na sejmu v Dubaju (Dubai Airport Show), kjer smo dobili tudi zadnjo potrditev. Tam so bili ljudje in stiki in cele industrije, in smo bili resno resno resno oblegani. Povpraševanja je ogromno. Druga pomembna stvar pa je, da se letalski promet širi s svetlobno hitrostjo. Do leta 2025 bo trikrat toliko potnikov, kot jih je danes, pametne infrastrukture pa ni.

Kapsula je kar velika, koliko bi jih lahko postavili na enem letališču?
V Dubaju na letališču DXB jih bomo postavili več kot sto.

In to nameravate storiti konec poletja?
Jeseni.

Ampak, proizvodnje pa še nimate?
Naslednji teden jo bomo imeli. Pa to ni proizvodnja, ampak sestavljalnica.

Vas pokličem konec jeseni!
Dogovorjeno. Iskreno mislim, da bi lahko dali prvega AirPoda ven konec oktobra, kar pa ne pomeni, da jih bo v tistem trenutku na letališču v Dubaju stalo 100. Predvideli smo korake, koliko ljudi potrebujemo za sestavljanje, s kakšno hitrostjo dela. Preračunano imamo, da lahko s šestimi ljudmi sestavimo 30 AirPodov na mesec.

Vaš koncept je zasnovan in izdelan oziroma sestavljen v Sloveniji. Bomo potem brali in pisali o tem, da so bili določeni deli vendarle izdelani na Kitajskem?
Ne. 90 odstotkov stvari smo naredili od začetka in ne obstajajo na trgu, da bi jih mi le vgradili. Imamo dva partnerja, ki sta tudi solastnika podjetja; to so industrijski oblikovalci in inženirji Wilsonic Design in podjetje Robotina. Moja ideja in vizija je bila, da imamo podjetja, s katerimi ne bomo delali po sistemu naročil, saj imamo večjo vizijo, kako finančno pristopiti k projektu. Potem pa so tu še drugi partnerji, ki proizvajajo pametna okna (smart glass) z izjemno tehnologijo. Namesto da bi vgradili žaluzije, lahko steklo zatemniš z aplikacijo na telefonu.

Aplikacijo razvijamo za končnega uporabnika. Ko prideš na letališče, skeniraš QR-kodo, si naložiš aplikacijo in izvedeš rezervacijo na kraju samem. Ena možnost je, da to aplikacijo uporabljaš na vseh letališčih, kjer že vnaprej veš, da boš čakal na naslednji polet, druga možnost pa je, da letalski ponudnik to možnost ponudi že ob nakupu karte.

Finančno se vam zagotovo tako bolj izide, so pa morali imeti vaši poslovni partnerji veliko zaupanja v ta projekt, da so k njemu pristopili na tak način?
Da.

Kot vem, boste imeli sestavljalnico v Murski Soboti. Kakšna je finančna ocena proizvoda?
To je poslovna skrivnost.

Kdaj pričakujete, da se vam bo naložba obrnila?
Če to povem, vam povem, kakšna je cena (smeh), to je zvito vprašanje. Recimo da z neko predvideno povprečno uporabo dobimo strošek povrnjen v enem letu.

Kakšne bi bile cene najema za uporabnika?
Geografsko so zastavljene različno; v Evropi med 15 in 20 evri na uro, Azija približno isto, ZDA pod 30 dolarjev ne bo. Minimalni najem bo za eno uro, z možnostjo podaljševanja po pol ure.

Dotakniva se še imena AirPod. Zveni zelo premišljeno?
To pa ne drži.

Ne? Hitro dobim asociacijo na podjetje z jabolčkom v logotipu?
Ime je nastalo kot skovanka iz angleške besede Airport Sleeping Pods, iz katere smo umaknili -port (letališče) in sleeping (spanje) in nastal je AirPod. Podobnost je zgolj naključna in ni bila naša želja. So pa naši vlagatelji vprašali, kaj se bo zgodilo, ko nas bo Apple tožil.

In kaj bi se zgodilo? En 'es' na koncu besede vam sicer manjka (Applove slušalke AirPods).
Nam manjka, a smo kljub temu dali izdelati pravno mnenje. Pravniki so stopili v stik z Applom in dobili pisno zagotovilo, da se to ne bo zgodilo.

Kaj je bilo sicer najtežje v celem postopku?
Pridobiti denar.

Koliko ga potrebujete za začetno proizvodnjo oziroma sestavljalnico?
Prva sredstva smo začeli zbirati leta 2018, in to je bila krvava pot. Šli smo po vzoru tehnologije veriženja blokov (blockchain projekti), ko smo bili tudi mi v fazi, da smo potrebovali finančna sredstva. Šli smo s tem vetrom, a se ni izšlo. Nekaj sredstev smo zbrali in smo jih porabili za razvoj, da lahko zdaj pokažemo nekaj otipljivega. Pri investitorjih je najtežje prodati idejo na papirju, dokler ni proizvoda.

Lahko poveste vsaj, kakšen je bil kapitalni vložek?
Za razvoj smo porabili skoraj milijon, to je točka nič.