Prav zato dejavnosti ob svetovnem dnevu alzheimerjeve bolezni potekajo pod geslom Ne izgubljajmo časa! Podatki namreč kažejo, da je bolezen v strmem porastu, pojavi pa se pri starejših ljudeh, najpogosteje po 65. letu starosti. Po napovedih naj bi se v naslednjih desetih letih število obolelih za demenco povečalo za 40 odstotkov, v naslednjih dvajsetih letih pa podvojilo.

Po besedah evropske komisarke za zdravje Androulle Vassiliou je splošna javnost premalo ozaveščena o tej bolezni, poleg tega pa je demenca stigmatizirana. Komisarka je ob svetovnem dnevu te bolezni spomnila na deklaracijo, ki jo je v začetku letošnjega leta sprejel Evropski parlament, da mora demenca postati ena od prioritet javnozdravstvenega sistema. Napovedala je, da bo komisija skupaj zbrala najboljše prakse in izkušnje, strokovnjake in raziskave, ki naj bi pomembno prispevali k izboljšanju zgodnjega odkrivanja in diagnosticiranja bolezni ter k izboljšanju zdravljenja bolezni.

Bolezen redko odkrita v zgodnjem obdobju
Poudarjanje zgodnjega odkrivanja bolezni je posledica tega, da demenco zelo redko odkrijejo v zgodnjem obdobju, ko stroka lahko še pomembno pomaga pri zagotavljanju in vzdrževanju visoke kakovosti življenja. Za alzheimerjevo bolezen je značilno, da se začne neopazno z motnjami kratkoročnega spomina, napreduje pa razmeroma počasi.

Kot je znano, je bolezen prvič opisal Alois Alzheimer leta 1907, Svetovna zdravstvena organizacija pa je leta 1994 21. september razglasila za svetovni dan te bolezni.