V prvi skupini bodo inhalacijski glukokortikoidi in v drugi kombinacija adrenergikov in inhalacijskih glukokortikoidov. To so tako imenovani vpihovalniki (inhalatorji) bodisi v obliki praškov, inhalacijske raztopine ali suspenzije pod tlakom. Med temi zdravili so velike razlike v ceni, v povprečju 27 odstotkov, na letni ravni pa zanje porabimo dobrih 12 milijonov evrov. Vsaj eno od teh zdravil danes prejema okoli 70.000 bolnikov z astmo.

"Zelo težko se je navaditi na neki drugi sistem vpihovanja. Namreč, če zdravila ne vpihneš pravilno, potem ne deluje in nimaš urejene astme, stanje se ne popravi. Če pa stanje ni urejeno, je življenje kar težko," pove Marko Mihevc, ki ima astmo že desetletja.

Vse več bolnikov z astmo
Astma je v porastu, po podatkih društva astmatičnih bolnikov ima astmo že 15 odstotkov prebivalstva, zelo pogosto zbolijo otroci, za katere bi menjava vpihovalnika bila lahko usodna, opozarja Matija Cevc iz Mreže 25x25. "Ko smo izvedeli, za idejo, da bi še za to skupino zdravil uvedli terapevtsko skupino, smo se dejansko začeli spraševati, kje je tukaj pamet in občutek do bolnikov ter otrok, ki bodo zdaj imeli hude težave popolnoma po nepotrebnem," opozori.

Pri otroških odmerkih ni večjih odstopanj v ceni, pravi Jurij Furst z ZZZS-ja, sicer pa oblikovanje terapevtskih skupin še ni končano: "Uvedba terapevtskih skupin nima namena menjavati vpihovalnikov, ampak pritisniti na nerazumne visoke razlike v cenah za ta zdravila. Ta sredstva bi želeli pridobiti nazaj v javni sistem, zato da lahko omogočamo razvrščanje novih zdravil."

Prav zdaj prihajajo k nam nova zelo draga zdravila za zdravljenje hude genetske bolezni, kot je na primer spinalna mišična atrofija, ki privede do invalidnosti, zanje pa bo treba odšteti milijone.