Direktor Splošne bolnišnice Jesenice Igor Horvat zadnja tri leta stalno opozarja na oteženo poslovanje bolnišnice, vendar je položaj kljub temu iz leta v leto slabši. Denarja za bolnišnice je vse manj, medtem ko se število pacientov povečuje. Da lahko izpeljejo poslovno leto, so že poiskali vse rezerve v organizaciji, pri materialih in pri investicijah.

Stavba iz leta 1940 potrebuje vse več popravil
"Sredstva se zmanjšujejo vsako leto in vsako leto skušamo narediti več, da preživimo, ampak na dolgi rok je to slabo," pravi Horvat. Lani so tako opravili pol manj vzdrževalnih oziroma investicijskih del od predvidenih, čeprav je bolnišnična stavba iz leta 1940 in potrebuje vsako leto več popravil. Skoraj vse investicije, ki jih je letno za okrog dva milijona evrov, pa mora bolnišnica financirati sama, saj je v zadnjih devetih letih od ministrstva za zdravje prejela skupaj le 750.000 evrov.

Tudi urgentnega bloka očitno ne bo, čeprav je bolnišnica od leta 2005 za pripravo dokumentacije porabila okrog 200.000 evrov, saj z ministrstva že leto dni ni bilo nobenega odziva. Prav tako stoji projekt združitve urgentne službe. Ker so bila za urgentni center pridobljena evropska sredstva, pa zdaj bolnišnica znova na lastne stroške pripravlja projekt prizidka, s katerim bi ta sredstva lahko počrpala.

ZZZS izplačuje vedno manjše akontacije
Ker je luknja v državni zdravstveni blagajni vse večja, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki se ne sme zadolževati, bolnišnicam stalno znižujejo akontacije. S 1. marcem so se znižale še za sedem odstotkov. To za jeseniško bolnišnico pomeni več kot tri milijone evrov sredstev manj oziroma dve mesečni plači za 660 zaposlenih.

"Ne znam povedati, kako bomo izpeljali leto. Že sedaj imamo velike probleme z dobavitelji, ker se nam je likvidnost poslabšala in so plačilni roki vsaj za dva meseca daljši," je povedal Horvat in opozoril, da v nedogled tako ne bo šlo. "V pravice pacientov in zaposlenih ne moremo posegati, lahko le še dokončno porežemo vzdrževanje, nakup opreme in izobraževanje zdravnikov," pravi.

Treba bi bilo odpreti kolektivno pogodbo
Po njegovem mnenju je ključni problem v tem, da se država noče zavedati, da danes zdravstveni sistem pač toliko stane. Če bi hoteli zmanjšati stroške, bi bilo treba odpreti kolektivno pogodbo, zdravnikom skrajšati dopuste in omogočiti nagrajevanje uspešnih. Javne zavode bi morali preoblikovati v podjetja in ukiniti zamudna in draga javna naročila. Prav tako bi bilo treba prevetriti pravice iz zdravstvenega zavarovanja in verjetno povišati prispevno stopnjo, predlaga Horvat.

Združevanje bolnišnic pod eno upravo
Za Gorenjsko pa Horvat vidi rešitev tudi v združitvi bolnišnic pod eno upravo. "Štiri gorenjske bolnišnice imamo skupaj dovolj opreme in kadra," je poudaril in pojasnil, da bi zmanjšali število vodij in povečali učinkovitost, kar bi bilo bolje za zaposlene in predvsem za bolnike. Vendar za to po njegovih ugotovitvah na Gorenjskem ni dosti volje, saj vsak brani svoje koristi.