Urad za enake možnosti je današnji posvet sklical na podlagi strategije razvoja ginekološko-porodniške službe v Sloveniji, ki je trenutno v javni razpravi. Soočili so stališča piscev strategije, njihovih nasprotnikov, ki prihajajo večinoma iz manjših ginekološko-porodniških oddelkov slovenskih porodnišnic, ter civilne družbe.

Strokovna skupina, ki je pripravila strategijo, med drugim predlaga ponovno vključevanje ambulantnih ginekologov v dežurstva v bolnišnicah, racionalizacijo mreže ginekološko-porodniških oddelkov v Sloveniji oz. združevanje oddelkov, kjer opravijo manj kot tri porode dnevno, z večjimi v njihovi bližini, prenos nekaterih kompetenc na babice ter še nekatere ukrepe, s katerimi naj bi se ginekološko-porodniška služba približala današnjim razmeram.

Porodi iz terciarnih centrov v bolnišnice?
Ginekologinja in porodničarka Eva Macun iz Splošne bolnišnice Jesenice se je vprašala, zakaj normalnih porodov, ki jih opravljajo v terciarnih centrih, ne preusmerijo v bolnišnice. Kar zadeva vključevanje ambulantnih ginekologov v dežurstva v bolnišnicah, pa je menila, da ti nimajo zadostnih izkušenj, da bi lahko sodelovali pri porodih.

"Ginekologom je odvzeta ena roka"
Član strokovne skupine, ginekolog Damir Franić, je v razpravi izpostavil, da v ginekologiji in porodništvu še vedno delajo po normativih iz leta 1982. Po njegovih besedah zdajšnja organiziranost ni racionalna, vsem ginekologom, ki delajo na primarni ravni, pa je "vzeta ena roka". Opravijo namreč enako specializacijo kot kolegi, ki delajo na sekundarni ravni, v praksi pa izvajajo veliko nalog, za katere je njihove izobrazbe škoda. Njihovo strokovno znanje ostaja neizkoriščeno.

Keber: Porodov je manj, ginekologov isto
Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber pa je opozoril na dejstvo, da se, čeprav je v Sloveniji danes za tretjino manj porodov kot pred 30 leti, število ginekologov in pediatrov temu dejstvu ni prilagodilo. Podobno kot Franić se je vprašal, "ali je prav, da nekdo, ki opravi pet let specializacije, na primarni ravni predpisuje kontracepcijo. Ali ne bi mogel tega predpisovati nekdo drug, na primer babica," se je vprašal Keber.

Direktorica urada Tanja Salecl je ob sklepu posveta dejala, da bi morali pri pisanju strategije upoštevati tudi vidik uporabnic. Napovedala je, da se bo urad tudi v nadaljevanju javne razprave vključeval vanjo, predvsem z vidika enakosti spolov.