Ministrstvo za zdravje je predstavilo predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti.       Foto: BoBo/Borut Živulović
Ministrstvo za zdravje je predstavilo predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Foto: BoBo/Borut Živulović

"Ne gre za nobeno spremembo v zadnjem trenutku, ker je to, kar smo naredili, da zasledujemo en interes, da razmejimo zasebno in javno na način, da prepovemo škodljive dvojne prakse. Poudarek je na škodljivih. Jasno smo povedali, katere prakse želimo prepovedati – želimo prepovedati prakse, po katerih je nekdo zaposlen dopoldne v javnem zdravstvenem zavodu in preusmerja bolnike v svojo zasebno ordinacijo, v kateri deluje popoldne. Takih praks ne bo in tudi nobena sprememba, ki je danes predstavljena, ne omogoča tega," je v izjavi za medije ob robu obiska v Domu Danice Vogrinec Maribor povedal premier Robert Golob.

"Dovoljuje se dvojna zaposlitev, se pravi, če nekdo želi biti zaposlen znotraj javne zdravstvene mreže in je tam že zaposlen – marsikdo ima dvojno zaposlitev –, bo to lahko nadaljeval tudi naprej. Želimo, da so ljudje zaposleni tam, kjer opravljajo storitve, ne pa da so zaposleni v javnem, medtem ko večino storitev in tudi prihodkov realizirajo v zasebnem sektorju prek espeja ali podjemnih pogodb. To je tista dvojna praksa, ki jo želimo preprečiti," je dodal in spomnil na besede kirurga Erika Breclja, da je treba narediti vse, da se zaustavi moralni razkroj v javnem zdravstvenem sistemu.

"Vsi ukrepi, predvsem pa ta novela, gredo v smer, kako nagraditi tiste predane, ki so v veliki večini, tiste predane zdravstvene delavce, ki delujejo znotraj matičnih javnih ustanov, tam izgorevajo, hkrati so plačani enako kot mogoče njihovi kolegi, ki raje delajo zunaj javnega sistema. Ta novela prinaša način nagrajevanja za predane zdravstvene delavce znotraj njihovih matičnih ustanov in prepoveduje, da bi drugi delovali zunaj in tam ustvarjali storitve, ki jih lahko naredijo v svojih matičnih ustanovah," je še povedal Golob.

Bolniki bodo po njegovih besedah deležni bistveno kakovostnejših storitev. "Imamo cel kup zapletov, ko je neki bolnik preusmerjen v zasebno ordinacijo, pride do težave pri operaciji in to težavo potem rešuje javni zdravstveni zavod. Točno to so tiste dvojne škodljive prakse, ki jih želimo preprečiti, tudi v korist zdravja bolnikov. Ker ko se pojavi zaplet, se ne sprašujemo več, kdo ga je povzročil, kateri zdravnik in kje, ampak rešujemo življenja. Želimo, da je bolnik deležen najvišje mogoče kakovosti pri svoji oskrbi. To je tudi ena od zahtev," je dejal in dodal, da novela prinaša tudi "zelo jasno" ureditev področja koncesij.

"Vsi vemo, da so se koncesije na veliko preprodajale. S tem se je ustvarjal še večji pritisk na javni sektor in odliv denarja. Tudi to bo v prihodnje prepovedano. Verjamem, da je to zadnja priložnost, da se ta moralni razkroj zaustavi in da javnemu zdravstvenemu sistemu povrnemo ne samo veljavo, ampak tudi mesto, ki mu gre v družbi," je še poudaril Golob.

Fides: Slovensko javno zdravstvo si ne more več privoščiti takšnih eksperimentov

Sindikat Fides je ob novem predlogu zakonske novele izrazil zaskrbljenost, saj menijo, da "predstavlja nevaren eksperiment z usodo slovenskega javnega zdravstvenega sistema". Poleg tega je bil v javnost ponovno posredovan brez širšega strokovnega posveta, kar je po njihovem mnenju v nasprotju z načeli odprtega socialnega dialoga.

"Novela namreč ne rešuje ključnih težav, kot so kadrovska podhranjenost, neustrezno financiranje zdravstva in nestimulativen plačni sistem. Namesto tega prinaša "rešitve", ki bodo še bolj obremenile zaposlene v javnih zavodih. Omejevanje dodatnega dela zdravnikov ne bo izboljšalo dostopnosti ali skrajšalo čakalnih vrst – prav nasprotno, še več zdravnikov bo zapustilo javni sektor," so zapisali v Fidesu.

Po njihovem mnenju je še posebej skrb vzbujajoče, da novela daje vtis, kot da zaposleni v javnih zavodih ne opravljajo dovolj dela. "Takšna sporočila so žaljiva do vseh zdravstvenih delavcev, ki z velikim naporom in čezmernimi nadurami že zdaj držijo sistem pokonci. Dela z bolniki ni mogoče meriti po proizvodnih standardih – zdravstvo namreč ni tekoči trak. Na težave v dostopnosti opozarjamo že vrsto let, rešitev pa je v izboljšanju pogojev dela in implementaciji strokovnih standardov, kot jih določa Modra knjiga. Bo res zadovoljen bolnik samo zato, ker bo opredeljen k družinskemu zdravniku, ali bolnik pričakuje, da si bo lahko zdravnik zanj lahko vzel dovolj časa," se sprašujejo v zdravniškem sindikatu.

Ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel pa so pozvali, da nemudoma predstavi ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev in v razpravo vključi vse ključne deležnike.