Medtem ko je bilo lani v prvih tednih januarja okoli 70 obolelih z gripo na 100.000 prebivalcev, v februarju pa se je število obolelih celo podvojilo, letos v prvih treh tednih januarja število obolelih ni preseglo 10 na 100.000, kažejo podatki inštituta za varovanje zdravja (IVZ).

A po pojasnilu Maje Sočan z IVZ-ja se virusi gripe spreminjajo iz leta v leto, zato ena sezona ni enaka drugi sezoni. Enkrat se vrh intenzitete kroženja virusa gripe pojavi prej, drugič pozneje. Tako so po njenih podatkih virusne okužbe dihal porasle v drugi polovici januarja, medtem ko so kroženje virusa influence prvič zaznali že pred dobrimi petimi tedni.

Vrhunec čez dva tedna
Zbolelih za gripo ni zelo veliko, so pa v praktično vseh slovenskih regijah. Tako je število obolelih za gripo začelo naraščati še pred pojavom nizkih temperatur in bo po napovedih Sočanove močneje poraslo v prihodnjih dveh tednih. Narašča pa tudi število malčkov, ki obolevajo za respiratornim sincicijskim virusom, ki pri dojenčkih povzroča vnetje drobnih dihalnih poti.

Nizke temperature v prid virusom
Na kroženje gripe sicer vpliva več dejavnikov. Nizka vlažnost in temperatura okolja prispevata k preživetju virusa na zunanjih površinah, nista pa edini dejavnik, zato letošnje poznejše sezone po besedah Sočanove ne moremo razlagati zgolj z nekoliko višjimi temperaturami v začetku januarja.

Res pa je, da bodo trenutne nizke temperature posredno prispevale k širjenju gripe, saj se bodo ljudje več zadrževali skupaj v zaprtih prostorih in jih manj prezračevali, kar olajša širjenje virusa gripe, še pojasnjuje Sočanova.