Zdravniške organizacije skrbi, da bi se prepotrebna zdravstvena reforma ustavila. Foto: Pixabay
Zdravniške organizacije skrbi, da bi se prepotrebna zdravstvena reforma ustavila. Foto: Pixabay

Zdravniška zbornica je v odzivu na odstop zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana zapisala, da je zdravstveni resor postal izredno zahteven resor, v katerem vsakega ministra pričaka vse, česar niso opravili njegovi predhodniki. V tokratnem primeru je na mizi reforma celotnega zdravstva, ki jo bo treba nadaljevati vključno z vsemi še nerešenimi težavami, ki so se nakopičili.

Najslabše je, če bi delo na ministrstvu zastalo, opozarja sindikalistka Irena Ilešič Čujovič: "Najslabše je, da je ministrstvo v praznem teku, ker se potem samo čaka in se nič ne dogaja. Javni zdravtveni sistem nima časa čakati in potrebuje rešitve takoj."

"Veliko je že zastavljenega, a ničesar ne bo čez noč"

Treba je spremeniti zakon o digitalizaciji zdravstva, na katerega letijo številne pripombe, odprta vprašanja so tudi pri odpravi dopolnilnega zavarovanja, skrajšati je treba čakalne dobe, urediti je treba plače zaposlenih v zdravstvu in vsaj ustaviti odhode iz zdravstvenega sistema, urgentna in družinska medicina sta na robu zmogljivosti.

Je reformo sploh še mogoče izpeljati, smo povprašali vodjo strateškega sveta za zdravstvo Erika Breclja: "Reforme nikoli ne bomo izpeljali do konca, saj imajo s tem težave vse države. A propadanje menim, da bi se dalo ustaviti. Veliko je že zastavljenega, kar je zastavil premier, če bi to nadaljevali, je upanje. A ne bo hitro, ne bo čez noč. "

Premier Robert Golob zagotavlja, da se reforma nadaljuje: "Reforma se ne bo ustavila, poskusili bomo najprej pridobiti novo ekipo in vpeljati v delo v čim krajšem času."

Bo na najmanj zaželen ministrski stolček sedel premier?

Iskanje kadrovskih rešitev bo potekalo prihodnji teden. Malo verjetno je, da bo že znano ime nove ministrice ali ministra za zdravje, vse glasneje se namreč omenja, da bi lahko premier sam začasno prevzel vodenje zdravstvenega resorja. Pri tem ne bi bil prvi, temveč že četrti predsednik vlade, ki je moral vskočiti na najbolj vroč, tokrat pa tudi na izredno zahteven, in kot kaže, tudi najmanj zaželen ministrski stolček.