30. marca 2003 je začel veljati zakon Smoke-Free Air Act, ki je prepovedal kajenje v vseh zaprtih javnih prostorih, v restavracijah in barih. Thomas R. Frieden, uradnik newyorškega Oddelka za zdravje, meni, da je prostor za kadilce in prostor za nekadilce v restavracijah tako učinkovito ločevanje kot če bi v bazenu imeli del, v katerem se sme urinirati, in del, v katerem se ne sme.

Zakon je v začetku med kadilci naletel na velik odpor, med lastniki restavracij in barov pa na strah, da bodo zaradi njega ob posel. Po več kot dveh letih so se strahovi pokazali za neutemeljene, z zakonom so zadovoljni tudi kadilci, ki cigareto pokadijo zunaj, poleg kakšnega koša za smeti. In verjetno zato kadijo manj.

Zanimivo je, da se pozitivni učinki prenehanja kajenja pojavijo takoj. Telo začne odpravljati posledice v nekaj urah, predvsem srce in pljuča začneta popravljati škodo, ki jo je povzročilo kajenje. Zanimivo je, da se že po dvajsetih minutah izboljša krvni tlak, srčni utrip in periferna prekrvavitev. Po 24 urah se zmanjša delež ogljikovega monoksida v krvi, po 48 urah se nikotin izloči iz telesa, zato se izboljšata čuta za okus in voh.

V enem do 12 tednih se do 30 odstotkov izboljšajo funkcije pljuč, v treh do devetih mesecih se zmanjša kašelj in kratka sapa. Največje prednosti se pokažejo po enem letu. Takrat se kar za 50 odstotkov zmanjša nevarnost srčnega napada, po 10 letih se za 50 odstotkov zmanjša nevarnost raka na pljučih. Po 15 letih prenehanja kajenja imajo nekdanji kadilci enako tveganje za umrljivost kot ljudje, ki niso nikoli kadili. Prenehanje kajenja kadar koli pa zmanjša stopnjo tveganja prezgodnje smrti.