Urad informacijskega pooblaščenca (IP) je dobil tri prijave, da delodajalci za preverjanje bolniških odsotnosti zaposlenih zbirajo tudi podatke o življenjskih navadah delavcev, njihove zdravstvene diagnoze, katere bolezni imajo, čeprav za to nimajo pristojnosti.

Inšpektorat informacijskega pooblaščenca je zato izvedel več inšpekcijskih nadzorov zakonitosti obdelave osebnih podatkov o bolniških odsotnostih zaposlenih in pri tem ugotovil številne kršitve oz. nezakonito zbiranje zdravstvenih podatkov.

"Večkrat je bilo ugotovljeno, da so delodajalci obdelovali občutljive osebne podatke o življenjskih navadah delavcev, o vrstah bolezni ali poškodb in diagnozah, za katere niso imeli podlage v zakonu. Osebna privolitev delavcev v obdelavo teh osebnih podatkov se ne more šteti za prostovoljno, saj gre zaradi položaja moči delodajalca za nedopustno poseganje v njihovo zasebnost. Obenem pa gre za posebno vrsto t. i. občutljivih osebnih podatkov, ki so po zakonu o varovanju osebnih podatkov najstrožje varovani," so zapisali pri IP-ju.

Pri inšpekcijskem nadzoru so tudi ugotovili, da se je vzorec obdelav osebnih podatkov zaposlenih ponovil pri več delodajalcih, ki so pri zbiranju in analizi bolniških odsotnosti zaposlenih uporabljali zelo podobne postopke in vzorčne obrazce.

“To kaže na to, da se številni ravnajo po priporočilih različnih ponudnikov, ki na trgu ponujajo izobraževalne seminarje in delavnice za zmanjševanje bolniških odsotnosti. Ker je za obdelavo osebnih podatkov zaposlenih odgovoren delodajalec, in ne zunanji svetovalec, ki je posredoval nepravilne predloge in usmeritve, delodajalce opozarjamo, naj bodo pri uporabi modelov za spremljanje in zmanjševanje bolniških odsotnosti zaposlenih zelo previdni," še opozarjajo pri IP-ju.

Namestnik informacijske pooblaščenke Jože Bogataj je za MMC povedal, da so inšpektorji v dveh primerih ugotovili, da so se "na podlagi sprejetih internih aktov delodajalca osebni podatki delavcev dejansko že zbirali, v enem izmed primerov pa zaradi hitrega odziva zaposlenih in IP-ja do nezakonitega zbiranja osebnih podatkov o bolniških odsotnostih zaposlenih še ni prišlo”.

Ali so v podjetjih, kjer so nezakonito zbirali podatke o zaposlenih, izrekli delavcem kakršne koli sankcije, pri informacijskem pooblaščencu ne vedo.

Katere podatke glede bolniških dopustov lahko zahtevajo delodajalci?
V uradu informacijskega pooblaščenca navajajo, da lahko delodajalci zahtevajo podatke o režimu gibanja med bolniško odsotnostjo (navodila zdravnika o počitku ali dopustnem gibanju, ki običajno izhajajo iz odločbe ZZZS-ja, izjemoma iz bolniškega lista), o predvidenem času odsotnosti, kar delodajalec praviloma pridobi od zaposlenih, v izjemnih primerih pa tudi od osebnega zdravnika, če gre za utemeljen sum zlorabe bolniškega dopusta. Vendar teh podatkov zdravnik delodajalcu ni dolžan posredovati.

Zaposleni pa svojim delodajalcem lahko posredujejo podatke, kaj je razlog začasne zadržanosti od dela, ki ga delodajalec potrebuje za obračun nadomestila plačila. Pri bolniški odsotnosti do 30 dni so ti podatki razvidni iz bolniškega lista (npr. bolezen, poškodba zunaj dela, poklicna bolezen, poškodba pri delu, poškodba po tretji osebi zunaj dela, nega, pri čemer se v okviru teh razlogov ne smejo zbirati podatki o vrsti bolezni ali poškodbe), nad 30 dni pa iz odločbe ZZZS-ja.

Če delodajalci zbirajo druge zdravstvene podatke o delavcih, jim informacijski pooblaščenec lahko izreče globe za vsako nezakonito obdelavo osebnih podatkov posameznega delavca. Te znašajo 4.170 evrov za podjetja ali samostojne podjetnike in 830 evrov za njihove odgovorne osebe.

Delodajalci lahko zasledujejo delavce na bolniškem dopustu
Delodajalci lahko nadzorujejo svoje zaposlene, ali se držijo pravil, ki jih določa bolniška odsotnost. Glede na zakon o delovnih razmerjih lahko izredno odpustijo zaposlenega na bolniškem dopustu, če ne spoštuje zdravniških navodil, opravlja pridobitno delo ali če brez zdravnikove odobritve odpotuje iz kraja svojega bivanja.

Kot navajajo pri IP-ju, lahko nadzor bolniških dopustov in s tem povezano obdelavo osebnih podatkov delavcev delodajalec izvaja sam ali pa jo zaupa pogodbenemu obdelovalcu, ki v imenu delodajalca zbira osebne podatke.

Za nadzor delavcev na bolniškem dopustu je bilo vsaj v preteklosti najbolj modno najeti zasebne detektive, saj tovrstne dejavnosti spadajo med njihov zakonsko določen opis del in nalog.

Detektivi namreč lahko pridobivajo informacije o zlorabah bolniških dopustov, zlorabah pri stroških prevoza na delo, o opravljanju dela pod vplivom alkohola ali mamil in glede drugih disciplinskih kršitev.

Ob tem, kot opozarjajo pri IP-ju, delodajalci ne smejo "na zalogo" zbirati fotografij svojih zaposlenih, da bi jih detektivi ali kdo drug lažje nadzoroval med bolniškim dopustom, ker to predstavlja čezmeren poseg v zasebnost delavcev in ker podatki niso potrebni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi.

"Delodajalec lahko za namen nadzora delavca v času bolniške odsotnosti pridobi njegov bolniški režim, na podlagi katerega ugotavlja, ali delavec spoštuje navodila zdravnika. To lahko stori z nadzorom na domu delavca, pri čemer o opaženem naredi zapisnik, ki ga podpiše tudi delavec. Če izvajalec nadzora ni prepričan, da gre za pravo osebo, lahko njeno identiteto preveri z vpogledom v osebni dokument," pojasnjujejo pri informacijskem pooblaščencu.

Pri postopkih, ki so jih v zadnjih dveh letih vodili zoper zasebne detektive zaradi njihovega nadzora bolniških odsotnosti, pa pri IP-ju posebnih kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov niso ugotovili.

Nadzor bolniških dopustov je očitno precej profitna dejavnost
Detektivi imajo, kot rečeno, zakonsko možnost nadzora delavcev na bolniških dopustih. Toda za tovrstno dejavnost se, kot so pretekli teden opozorili v Konfederaciji slovenskih sindikatov (KSS), že nekaj let ponujajo različne agencije, varnostne službe in "kvazidetektivi". Kot so zapisali, lahko nadzor izvaja le detektiv z licenco.

"Vsakršen nadzor drugih oseb, ki niso zaposlene pri delodajalcu nadziranega, kot licenciranih detektivov predstavlja kršenje zakona o detektivski dejavnosti, pridobljeni dokazi s kršenjem zakona pa so pridobljeni nezakonito oz. so nezakoniti," so opozorili v KSS-ju.

Po njihovem pojasnilu nezakonito pridobljenih dokazov ni mogoče uporabiti na delovnih sodiščih oz. jih sodišča ne upoštevajo. "Zato delavci, ne sprejemajte sporazumnih prekinitev delovnih razmerij oz. drugačnih izsiljenih sporazumov zaradi groženj z nezakonito pridobljenimi dokazi. Delodajalci, ki uporabljajo različne agencije in detektive, ki to niso, na sodiščih zaradi zavrženja dokazov, ki so bili pridobljeni nezakonito, izgubljajo delovne spore,” so še opozorili.