Sindrom relativnega energijskega pomanjkanja v športu pomeni, da športnik ne zaužije dovolj energije s hrano, in mu zato po treningu ne ostane dovolj energije za normalno delovanje telesa. Kot pojasni Eva Peklaj, klinična dietetičarka z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, ki je opravila raziskavo med športniki, "gre za moteno delovanje telesa, ki nastane kot posledica energijskega primanjkljaja. Se pravi, na eni strani je ogroženo športnikovo zdravje, pojavijo se težave s hormonskim ravnovesjem, s presnovo, na drugi strani pa je tisto, kar je za športnika pogosto pomembnejše in dajejo športniki v ospredje, to je slabša zmogljivost, hitreje se utrudijo, slabša je koncentracija, koordinacija in to pomembno vpliva tudi na športni uspeh."

Poleg že naštetih zdravstvenih težav se lahko pojavijo težave z imunskim sistemom, ki se kažejo kot ponavljajoče se virusne okužbe, športnice lahko izgubijo menstruacijo, športniki imajo nizke ravni testosterona, pojavijo se lahko težave z delovanjem ščitnice, slabokrvnost, vnetje želodčne sluznice, pri mlajših športnikih pa tudi zastoj v rasti. Pojavijo se lahko tudi psihološke težave, ki se kažejo kot depresija ali motnje hranjenja.

Najbolj so prehransko ogrožene športnice, mlajše od 21 let

Eva Peklaj prizna, da natančnega odgovora na to, zakaj so najbolj prehransko ogrožene športnice, mlajše od 21 let, nimajo. Iz drugih študij pa vedo, da je obdobje adolescence tudi obdobje, ko razvijemo odnos do hrane, ko se razvija osebnost. "In ti športniki so pripravljeni v želji po uspehu, da bodo morda nekoč celo profesionalni športniki, marsikaj narediti in žal tudi ogroziti svoje zdravje ter dati prednost športnim rezultatom." To, kateri športniki so bolj ogroženi, je odvisno tudi od športa, s katerim se ukvarjajo. "Bistveno bolj so ogroženi športniki, kjer telesna masa igra pomembno vlogo pri doseganju dobrih rezultatov. Smučarski skoki, športno plezanje in estetski športi, kjer je vitkost zaželena, to so ples, gimnastika, ritmična gimnastika, umetnostno drsanje, tudi pri tekačih na srednje in dolge proge," pojasni Eva Peklaj.

Motnje hranjenja med športniki postajajo ena od pomembnejših zdravstvenih težav. "Študije jasno kažejo na to, da je pogostost motenj hranjenja v športu večja. Tako med elitnimi športniki kot med mladimi športniki," opozori Eva Peklaj in dodaja, da je tako "predvsem zaradi želje po boljšem uspehu, biti boljši, hitrejši, vendar žal pri športnikih lahko zaradi tega nastane nepopravljiva škoda".

Hitra izguba telesne mase med judoisti

Hitra izguba telesne mase je stalna predtekmovalna rutina v borilnih športih. Vrhunska judoistka, Maruša Štangar, ki je pred kratkim osvojila bron v kategoriji do 48 kilogramov na turnirju za grand slam v Bakuju, je o procesu hitre izgube telesne mase pred tekmovanjem naredila raziskavo. "S to raziskavo smo želeli dobiti vpogled v prakse med najboljšimi. Rezultati so pokazali, da judoisti na najvišji ravni pred tekmovanjem v povprečju izgubijo 5,8 kg telesne mase," pove Maruša Štangar. Raziskava je pokazala, da kar 96 odstotkov anketiranih uporablja metode hitre izgube telesne mase. Večina spremeni način prehrane in zmanjša obroke, pogoste so tudi tako imenovane dehidracijske metode. "Med metodami imamo tudi ekstreme, kot sta bruhanje in klistir. Pri negativnih posledicah je raziskava pokazala, kar je bilo kar šokantno, da je kar 21 odstotkov judoistov, ki so sodelovali v raziskavi, že izgubilo zavest med procesom hitre izgube telesne mase," poudarja judoistka in dodaja, da med negativnimi učinki prevladujejo pomanjkanje energije, težave s koncentracijo, pomanjkanje motivacije, težave s spanjem. Vendar so judoisti našteli tudi pozitivne vplive, kot so večja motivacija, samozavest in osredotočenost.

Z raziskavo so ugotovili, da "imajo najboljši judoisti, uvrščeni med prvih 20 na svetovni članski lestvici, s tem procesom manj negativnih izkušenj, kar pomeni, da znajo boljše upravljati ta proces". A ob tem Maruša Štangar opozarja, da hitra izguba telesne mase ni primerna za mlajše tekmovalce. "Do pubertete oziroma ko razvoj še poteka, je hitra izguba telesne mase slaba tako z zdravstvenega vidika, raziskava pa je pokazala, da negativno vpliva tudi na uspeh." In zato poudarja, da zato hitre izgube telesne mase ni dobro začeti prezgodaj, da pa "je to del športa na vrhunski ravni, zato se je treba osredotočiti, da se ta proces optimizira, da se naredi čim manj škode in čim več koristi".

Pravila prehrane za športnike

Ključno je, da ima športnik urejeno prehrano. "Športnik mora od ene do štiri ure pred treningom užiti obrok, ki vsebuje ogljikove hidrate. Če je ta obrok štiri ure pred treningom, lahko vsebuje še nekaj beljakovin. Bližje ko je obrok treningu, recimo eno uro prej, pa so pomembnejši enostavnejši ogljikovi hidrati. Če vadba traja več kot eno uro, svetujemo dodajanje ogljikovih hidratov, nekako 30 gramov, tudi do 90 gramov, odvisno koliko časa traja vadba, v obliki športnih napitkov, ki vsebujejo tudi elektrolite. S tem omogočimo telesu bistveno boljšo zmogljivost," Eva Peklaj našteje zakonitosti prehrane za športnike. In ob tem poudarja, da je ključen tudi regeneracijski obrok, ki ga mora športnik zaužiti v roku ene ure po vadbi. Vsebovati pa mora poleg beljakovin tudi kakovostne ogljikove hidrate.

Če smo telesno aktivni, to ne pomeni, da lahko pojemo kar koli

Če se ukvarjamo s športom, to ne pomeni, da lahko pojemo vse, kar si zaželimo, in si mislimo, da bomo vse kalorije porabili z vabo. Kot pove Eva Peklaj, je "temelj športne prehrane še vedno uravnotežena prehrana, pestra prehrana, ne hitra hrana. Vseeno tudi športnik mora uživati hrano, ki je bogata s prehranskimi vlakninami, predvsem pa bogata z mikrohranili, se pravi hrana mora biti čim bolj pestra, raznolika z elementi športne prehrane. Torej, da je obrok pred, in med treningom ter po njem."