Ob pregledu cen zdravstvenih storitev smo pustili ob strani dejstvo, da mora vsak prebivalec Slovenije plačati davek za zdravstveno blagajno v obliki obveznega zdravstvenega zavarovanja in zato storitve po čisto tržni ceni - če ima seveda napotnico - skorajda ne more plačati. K temu seveda ne prištevamo dogodkov, ko si storitve posameznik brez čakanja v dolgih vrstah privošči na škodo lastne denarnice.

Dve ceni za različne zavode
Za izračun, koliko mora zavod (ZZZS) odšteti izvajalcu, na ZZZS-ju uporabljajo dve ceni. Prva velja, če je bila storitev opravljena v mariborskem ali ljubljanskem kliničnem centru (UKC), druga pa, če je storitev opravila splošna bolnišnica. Vsaka storitev ima svojo utež, ki jo nato zavod pomnoži s fiksnim zneskom. Ta znaša 1.682,01 evra (če je storitev opravil eden izmed UKC-jev) oz. 1.156,84 evra (če je storitev opravila splošna bolnišnica).
"V Sloveniji zagotavljamo od leta 2004 dalje financiranje akutnih bolnišničnih obravnav po t. i. skupinah primerljivih primerov - SPP, pri čemer smo prevzeli avstralsko različico 'Diagnostic related groups' (DRG-sistem). Tako bolnišnice ZZZS-ju zaračunajo akutne bolnišnične obravnave (en bolnišnični primer - sprejem in odpust) po eni izmed ustreznih 665 SPP-skupin glede na diagnozo pacienta, glede na obseg oz. potek konkretnega bolnišničnega zdravljenja in diagnostičnih ter terapevtskih posegov. Cena posamezne storitve v akutni bolnišnični obravnavi je tako odvisna od zahtevnosti obravnave. Po avstralski različici SPP-ja smo v Sloveniji prevzeli tako razmerja med posameznimi utežmi za posamezne SPP-je kot tudi razmerja med plačami in materialnimi stroški znotraj vsakega izmed 665 SPP-jev," so nam o določitvi faktorjev množenja pojasnili na ZZZS-ju.

Najpogostejša storitev - porod
V pripeti datoteki s tabelo je 15 najpogostejših posegov, ki so jih bolnišnice in UKC-ja izvedli v prejšnjem letu, skupaj z njihovo ceno, določeno glede na to, kdo jih je izvedel. Tako nam pregled omenjenih posegov na primer pokaže, da je bila lani najpogosteje opravljena zdravstvena storitev (14.234) vaginalni porod, ki ZZZS stane 1.530 evrov, če ga opravi UKC, in 1.052 evrov, če isto storitev opravi splošna bolnišnica.

V prvi deseterici najpogostejših posegov (4.989) najdemo operacijo kolena, kjer je vsak poseg državo stal 1.328 oz. 913 evrov. Med prvo petnajsterico najdemo tudi splav. Teh je bilo lani opravljenih 3.458, za vsakega pa je morala zdravstvena blagajna odšteti 622 oz. 428 evrov. To je - odstotkovno gledano - tudi storitev, ki jo v največjem deležu (skupaj 71,4 odstotka) opravita UKC-ja.
Dodatki za strokovnost
Ob tem se nam je porodilo vprašanje, zakaj ZZZS obema univerzitetnima kliničnima centroma za isto storitev plačuje 45 odstotkov višjo ceno kot bolnišnicam. Na zavodu so nam odgovorili, da se dogovor o tem sklene - določi ga vlada - vsako leto znova. Če je bil torej poseg opravljen v enem izmed kliničnih centrov, se k ceni pribije še dodatek za terciarno dejavnost.
"To je za izvajanje najvišje izvedenske (ekspertne) ravni zdravstvene oskrbe, raziskovanja, razvoja in uveljavljanja novega znanja s področij nacionalne patologije ter prenos znanja in usposobljenosti na zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce vseh stopenj in oblikovanje usmeritev za celo državo ali pomemben del države," so zapisali.

V ceni specialističnoambulantne in bolnišnične dejavnosti predstavljajo največji delež stroški dela, in sicer približno 54 odstotkov vseh stroškov, materialni stroški in amortizacija pa zajemajo približno 46 odstotkov.

Sicer pa je imel ZZZS lani za skoraj 2,4 milijarde evrov odhodkov, pri čemer je največ denarja, skupno 1,8 milijarde evrov, šlo za specialističnoambulantno in bolnišnično zdravljenje, osnovno zdravstveno varstvo ter zdravila in medicinske pripomočke. Za zadnjo postavko je zavod namenil več kot 383 milijonov evrov. Nezanemarljiv je tudi podatek, da je zdravstvena blagajna 230 milijonov evrov namenila financiranju izdatkov, kot so pogrebnine, nadomestila odsotnosti, povračilo zavarovanja socialno ogroženim ...
Nadzor nad stroški? "V bolnišnicah imamo le enega predstavnika."
Kolegi s časopisa Finance so prejšnji teden objavili zgodbo, v kateri so na primeru žilnih opornic razkrili, da slovensko zdravstvo pri nakupu od slovenskih dobaviteljev plačuje do štirikrat višje cene, kot bi jih, če bi enake izdelke kupilo pri poljskih ali nemških dobaviteljev. Ker je vpliv takšnega odtoka denarja povsem očiten vsem ob uporabi zdravstvenih storitev, nas je zanimalo, kako ZZZS kot plačnik storitev v takšnih primerih ukrepa.
V odgovoru so se na ZZZS-ju izgovorili na dejstvo, da je v bolnišničnih svetih (to so nadzorni organi in organi upravljanja bolnišnice, ki so nadrejeni direktorju bolnišnice) praviloma le en član, ki ga imenuje ZZZS.
"Ti člani bodo zato na svetih zavodov zahtevali ustrezna pojasnila, kako se zagotavlja gospodarnost porabe javnih sredstev tudi na področju nabave žilnih opornic. Ustanovitelj in lastnik bolnišnic je namreč država, in ne ZZZS, zato direktorja bolnišnice in večino članov svetov zavodov - bolnišnic imenuje vlada na predlog ministrstva za zdravje. Gospodarnost in zakonitost poslovanja bolnišnic pa je lahko tudi predmet revizije Računskega sodišča," so odgovorili na naše vprašanje.
Obenem pa so dodali, da jim je v preteklosti že večkrat uspelo znižati cene zdravstvenih storitev: "V obdobju med 2009 in 2013 je tako ZZZS tudi iz teh razlogov uveljavljal naslednje ukrepe:
- vsakoletno zmanjšanje cen zdravstvenih storitev, pri čemer skupno zmanjšanje cen znaša 8,5 odstotka ali 135 milijonov evrov na letni ravni, pri tem pa ni zanemarljivo, da se vsakokratno ponovno znižanje cen izvede na način, da se ohranjajo znižanja cen zdravstvenih storitev in s tem znižajo prihodki izvajalcev na že predhodno nižje priznane vrednosti, kar zagotavlja kumulativni učinek (1. 4. 2009 za 2,5 odstotka, 1. 5. 2012 za tri odstotke, 1. 1. 2013 za tri odstotke, v letu 2014 pa je predvideno dodatno znižanje cen),
- selektivno zmanjševanje materialnih stroškov v cenah zdravstvenih storitev, zmanjševanje izračunljivega deleža amortizacije v cenah zdravstvenih storitev - v obdobju med 2009 in 2013 za 40 odstotkov oziroma za 30 milijonov evrov letno -, nepriznavanje dodatnih sredstev v ceni zdravstvenih storitev zaradi višjih plač na podlagi pridobljenih pravic do napredovanja za zaposlene v zdravstvu, znižanje sredstev za terciarno dejavnost za 16 milijonov evrov, znižanje deleža administrativno-tehničnega kadra v izračunljivih elementih cene zdravstvenih storitev in znižanje dodatkov za pogoje dela,
- drugo."