Le 14 odstotkov prebivalcev Slovenije tako meni, da ima v Sloveniji vsakdo dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev, je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je za Zdravniško zbornico Slovenije izvedla Mediana. Mediana je raziskavo izvedla z metodo spletnega anketiranja na vzorcu nekaj več kot 1.000 prebivalcev Slovenije, starejših od 18 let.
Po raziskavi, ki so jo predstavili na novinarski konferenci, 47 odstotkov vprašanih meni, da je stanje v slovenskem zdravstvenem sistemu slabo oz. zelo slabo. Skoraj vsi pa se strinjajo oz. popolnoma strinjajo, da do zdravstvenih storitev prej pridejo ljudje, ki so zanje pripravljeni plačati (94 odstotkov), hkrati pa imajo plačniki dostop do kakovostnejših storitev (86 odstotkov).

Tiste, ki so v preteklem letu obiskali zdravnika, so povprašali tudi po zadovoljstvu z zdravstvenimi storitvami. Delež zadovoljnih je bil večji med tistimi, ki so obiskali zdravnike s koncesijo ali zasebne zdravnike.

Poleg tega bi 30 odstotkov vprašanih, ki obiskujejo javno zdravstvo, raje izbralo zdravnike koncesionarje. Tega najpogosteje ne storijo, ker je zdravnikov s koncesijo premalo, pri čistih zasebnikih pa se bojijo, da so cene storitev previsoke.

Moletova: Razvoj zasebništva se je zaviral
Po besedah predsednice odbora za zasebno dejavnost pri zdravniški zbornici Helene Mole se je v zadnjih letih pojavil zastoj, celo zaviranje razvoja zasebništva v zdravstvu. Delež zasebnih zdravnikov je v večini evropskih držav bistveno večji kot pri nas, kjer se je v zadnjih letih celo zmanjšal, je dejala.

Med slovenskimi zdravniki je 16 odstotkov zasebnikov, skoraj dve tretjini med njimi so stomatologi in zdravniki v osnovnem zdravstvu. Glavnina je koncesionarjev in so kot taki del javnega zdravstva, le okoli trije odstotki so čisti zasebniki, je pojasnila Moletova.

Opozorila je, da so zdravniki zasebniki ekonomsko zelo ranljivi, v prostore in opremo v večini primerov vlagajo lastna sredstva, pa tudi sicer so v primerjavi z zdravniki v javnih zdravstvenih zavodih v marsičem v neenakopravnem položaju.

Rus: Za čezmejne storitve pacientov nihče nič ne vpraša
Slovenske zdravnike zasebnike postavlja v neenakopraven položaj tudi evropska direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu, je dodal član odbora za zasebno dejavnost pri zdravniški zbornici Primož Rus.

Poudaril je, da se konkurence ne bojijo, vendar pa direktiva omogoča, da "slovenskemu pacientu, ki pride v samoplačniško ambulanto v Sloveniji, tega Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ni dolžan plačati, če pa gre čez mejo, pa ga nihče ne vpraša, ali je šel k čistemu zasebniku, v državno bolnišnico ali v koncesijsko ambulanto". "On ima izvid, dobi račun in ta račun mu je zavod dolžan plačati," je dejal Rus.