"Velika večina vprašanih je odgovorila, da ima luskavica negativen vpliv na njihovo splošno počutje, 76 odstotkov mladih psoriatikov pa odgovarja, da bolezen negativno vpliva na njihov pogled na življenje," je izsledke raziskave, ki so jo poleti opravili med mladimi psoriatiki, navedel Jan Koren, predsednik mariborske podružnice društva psoriatikov Slovenije. Ob tem je poudarila, da ima bolezen negativen vpliv tudi na iskanje službe. "Nizka samopodoba je najhujša brazgotina, ki jo pusti luskavica."

Številne težave bolnikov
V raziskavi, ki so jo izvedli v Društvu psoriatikov, v katerem je več kot 2000 članov, je od 207 mlajših (do 40 let) članov, sodelovalo 73. Izsledki so pokazali, da jih ima največ zmerno obliko luskavice, tri četrtine ima luskavico v plakih, bolezen pa je bila pri dveh tretjinah diagnosticirana v manj kot enem letu po pojavu simptomov. Velika večina bolnikov je navedla, da bolezen negativno vpliva na njihovo splošno počutje in na njihov pogled na življenje. Težave imajo pri sklepanju novih prijateljstev, skoraj 60 odstotkov pa jih čuti tudi negativen vpliv luskavice na njihovo spolno življenje.

Bolezen se po navadi pojavi med 15. in 35. letom
Bolezen se najpogosteje kaže v obliki rdečih žarišč (gre za lezije ali zaplate) s srebno-belo plastjo odmrlih celic, ki se najpogosteje pojavijo na lasišču, kolenih, komolcih. A ni njuno, da se vnetje pokaže na koži, lahko se pokaže tudi drugje. Za boleznijo v enaki meri zbolevajo moški in ženske, najpogosteje pa se pojavi med 15. in 35. letom.

Bolniki imajo zaradi bolezni slabšo kakovost življenja, tako v zdravstvenem smislu, saj imajo lahko težave s srčnim popuščanjem, kronično pljučno bolezen, srčni infarkt, artritis ali visok krvni tlak. Po drugi strani pa je njihovo življenje zaznamovano tudi v družabnem smislu, saj so pogosto zaradi vidnih znakov bolezni izključeni iz družbe.

Kot so na nedavni tiskovni konferenci pojasnili člani društva psoriatikov Slovenije, vzroki za nastanek bolezni niso povsem znani, med tistimi, ki lahko vplivajo na izbruh bolezni ali poslabšanje stanja, pa naštevajo stres, kožne poškodbe (opekline), nekatere vrste okužb (predvsem s streptokoki), uživanje določenih zdravila (kot so beta blokerji) in uživanje alkohola.

Bolezen bi lahko bila tudi dedna, saj so raziskave pokazale 10-odstotno možnost, da bodo potomci zboleli za luskavico, če za njo trpi eden od staršev.

Kaj se sploh zgodi pri bolezni?
Luskavica se pojavi tako, da imunski sistem kože pomotoma sproži obrambni odziv, ki povzroči čezmerno nastajanje količine celic povrhnjice kože. Navadno posamezna celica povrhnjice kože dozori in odpade v 28 do 30 dneh, ob pojavu luskavice pa celica povrhnjice dozori in se pomakne na površje v samo treh do štirih dneh, torej veliko hitreje. A namesto da bi nato odpadla (se odluščila), se celice kopičijo. Zato in zaradi sočasnega pojava vnetja nastanejo žarišča vnete, zadebeljene in luščeče se kože. Zelo pomembno je, da se začne bolezen zdraviti čim prej.

Kot so opozorili v društvu, bolezen pogosto spremljajo še druga pridružena bolezenska stanja: pogostejši je pojav srčno-žilnih bolezni, vključno z debelostjo, sladkorno boleznijo ter povišanim krvnim tlakom in holesterolom. Med pogosta povezana bolezenska stanja pa spada tudi psoriatični artritis, ki prizadene do 30 odstotkov bolnikov z luskavico.