Pet bolnišnic, Onkološki inštitut Ljubljana, splošne bolnišnice Celje, Slovenj Gradec in Trbovlje ter porodnišnica Kranj, morajo tako v skladu z odločbami proračunske inšpekcije v proračun vrniti skupaj skoraj pet milijonov evrov. Gre za del sredstev, ki so jih prejeli v skladu z interventnim zakonom konec novembra 2017.

Na podlagi zakona so namreč bolnišnice prejele sanacijska sredstva za plačilo zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev in za plačilo posojil, pri čemer pa zakon ni določal presečnega datuma, ki bi ga morale bolnišnice upoštevati pri ugotavljanju, katere neplačane obveznosti in posojila še lahko plačajo, da bodo državna interventna sredstva porabljena namensko.

Ministrstvi za zdravje in finance sta se 29. julija lani uskladili, da bo presečni datum 30. november 2017, torej dan, ko so bolnišnice dobile denar. Omenjene bolnišnice pa morajo vrniti v proračun sredstva, ki so jih plačala za račune s poznejšim rokom plačila od tega datuma.

Šabeder je po sestanku z Bertoncljem dejal, da za nastali položaj iščejo rešitev. "Strokovnjaki za proračun na ministrstvu za finance bodo preigrali možnosti, kako rešiti to zadevo," je povedal.

V tem trenutku zelo težko svetuje bolnišnicam, kaj naj storijo oz. ali naj vrnejo denar v proračun. Dejal je, da so z bolnišnicami in finančnim ministrstvom na isti strani ter tudi v dnevni komunikaciji. Kdaj bo vlada odločila o pritožbah bolnišnic na odločbe urada za proračun, Šabeder ne ve.

Vlada je sicer že zavrnila pritožbo onkološkega inštituta, ki je že vrnil dobre tri milijone evrov v proračun. Na vprašanje, ali bi lahko inštitut spet prišel do tega denarja, je zdravstveni minister odvrnil, da je inštitut že ves čas specifičen, saj na dan, ko je prejel sredstva, niti ni imel zapadlih obveznosti. Sanacijski denar so hranili na posebnem računu, vračilo sredstev pa tako ni vplivalo na njegovo poslovanje.

Možne rešitve za nastali položaj z ministrstvom za zdravje išče tudi sanacijski odbor, ki bdi nad potekom sanacije bolnišnic. Predsednik odbora Robert Cugelj je dejal, da od zakonodajno-pravne službe DZ-ja pričakuje tolmačenje 7. člena interventnega zakona. V DZ-ju so za STA pojasnili, da zakonodajno-pravna služba zahteve za razlago zakona ni prejela.

Glavna tema dolgotrajna oskrba

Glavna tema današnjega sestanka med Šabedrom in Bertoncljem je bil sicer zakon o dolgotrajni oskrbi. Odprto ostaja vprašanje, kako bodo zagotovili polovico sredstev za financiranje dolgotrajne oskrbe. Po Šabedrovih navedbah so tri možnosti, to so financiranje iz proračuna, dvig prispevne stopnje in morebitna nova dajatev. Tako bodo zdaj pripravili dodatne izračune.

Končne izračune bo ministrstvo za finance po njegovih navedbah pripravilo tudi glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Verjamem, da bomo v tem tednu našli končno rešitev," je dejal.

Z ministrstva za finance pa so sporočili, da so vsebina, priprava zakonskih predlogov in komunikacija izključno v pristojnosti ministrstva za zdravje. Izključna naloga ministrstva za finance pa je omejena na pripravo oziroma izdelavo izračunov na podlagi podatkov ZZZS-ja. To velja za pripravo obeh zakonskih predlogov, in sicer za obvezni pavšalni prispevek kot tudi za dolgotrajno oskrbo, so zapisali.