Uvedli so manchestrski sistem triažiranja, diplomirana medicinska sestra bolnike ob prihodu razdeli v eno izmed skupin, odvisno od tega, ali gre za nenujni, standardni, nujni, zelo nujni ali takojšnji primer. Na ta način bolnike razvrščajo, ko jih je več, kot so jih sposobni hkrati oskrbeti.

"Takrat jih ne moremo obravnavati po načelu kdor prvi pride, bo prvi obravnavan, ampak po strokovnih načelih, se pravi glede na ogroženost in glede na nujnost," je pojasnil predstojnik kliničnega oddelka za travmatologijo na kirurški kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Matjaž Veselko.

Medicinska sestra nadzoruje bolnike
Glede na razvrstitev je odvisen tudi čas čakanja - čakalne dobe se gibljejo od takojšnje obravnave za najnujnejše primere do okoli štirih ur za nenujne primere. Medicinska sestra med čakanjem nadzoruje bolnike, pri sprejemu pa se ob morebitni dilemi posvetuje z zdravnikom. Bolniki pa lahko med čakanjem na zaslonih spremljajo potek obravnave in vidijo, koliko časa bodo čakali.

Predstojnik internistične prve pomoči na interni kliniki Hugon Možina poudarja, da manchestrski sistem uporablja večina evropskih držav. Začetek triažiranja v UKC-ju Ljubljana je po njegovem mnenju potekal dobro, sistem pa je podprlo tudi ministrstvo za zdravje. Veselko pa je pojasnil, da so priprave na to triažo trajale več kot leto dni, med drugim so morali poskrbeti za usposabljanje in primeren prostor.