Pred vsakim obrokom popijmo kozarec vode ali nesladkanega čaja, kar nas vsaj malo nasiti in odvrne od pretiranega uživanja hrane. Ne glede na skorajda pregovorno obvezno prisotnost tradicionalnih prazničnih jedi poskrbimo, da bo jedilnik, kolikor se le da, uravnotežen, priporoča Nacionalni institut za javno zdravje (NIJZ).

Če pa do težav zaradi nezdravega prehranjevanja le pride oziroma jih lahko pričakujemo, potem jih lahko omilimo tako, da naslednji obrok načrtujemo kot lahek obrok z dovolj vlaknin in tekočine. Izognimo se sladkorju in živilom iz bele moke, kavi, gaziranim pijačam, ocvrti in slani ter mastni hrani, ki lahko težave le še povečajo.

Prehrana med prazniki lahko v povprečju prinese do dva dodatna kilograma

Tako kot zaužitje ene porcije zelenjave nima pozitivnih učinkov na zdravje, tudi enkraten obilni in prehransko manj ustrezen obrok ne bo imel večjih dolgoročnih posledic za zdravje. Izjema so lahko kratkotrajne prebavne težave, ko so napenjanje, zaprtje, zgaga, ki pa običajno minejo brez večjih zapletov.

Poslabšajo se lahko tudi naše počutje, razpoloženje in storilnost, opozarja NIJZ. Praviloma lahko sledijo nekoliko večje težave le ob večjem prenajedanju, neustrezni prehrani ali prevelikih odmerkih alkohola, zato moramo biti toliko zmerni, da teh težav sploh ne bo.
Kozarec vode z žlico kisa ali limoninega soka običajno spodbudi prebavo in prebavne encime, svetujejo na inštitutu. Pomagamo si lahko tudi z ječmenovo juho, ki olajša prebavo. Ob morebitnem zaprtju so najboljši telesna dejavnost in hrana z veliko vlaknine ter uživanje tekočine.

Zaužijemo lahko več surove zelenjave, lupinastega sadja in razredčenih sokov ter jabolk. Uporaba prehranskih dopolnil, ki dokazano spodbujajo izločanje želodčne kisline, prebavnih encimov ali pa krepijo naravno črevesno floro, je smiselna le v ob indikacijah.

Večjo pozornost pri prehrani med prazniki pa je treba nameniti bolnikom, ki se morajo držati predpisanega načina prehranjevanja. Nekatere tuje raziskave kažejo, da prehrana med prazniki lahko vpliva na povečanje telesne teže, v povprečju se zredimo za od 1,5 do dva kilograma. Zato je pomembneje, da praznični obrok poskušamo uravnotežiti že med dnevom, tako da si že zjutraj npr. privoščimo lažji in bolj uravnotežen zajtrk.

Praznično prenajedanje pogosto motiv za hujšanje

Praznično prenajedanje je po navedbah NIJZ-ja pogosto tudi motiv za poznejšo odločitev o hujšanju in različnih dietah. Raziskave kažejo, da nestrokovno hujšanje, enolična prehrana ali določene izključitvene diete lahko celo škodijo zdravju, zato praznike preživite z uravnoteženo prehrano in dnevno rekreacijo, da poznejše diete ne bodo potrebne. Raziskave so pokazale, da prazniki tako močno zaznamujejo naše prehranjevanje, da čez leto težje nadzorujemo telesno težo in se kljub vsemu posledično tudi zredimo. Dolgoročno to lahko vodi v debelost, ki pa ima lahko resne dejavnike za razvoj nekaterih kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2 ter bolezni srca in ožilja.

Zadnja leta raziskave v Sloveniji kažejo na nekatere ugodne smernice na področju prehranjevanja

Kljub temu pa se v povprečju še vedno vsak drugi odrasli čez vse leto prehranjuje pretežno nezdravo, tri četrtine starejših prebivalcev imajo čezmerno telesno težo ali so debeli, delež je nekoliko nižji pri mlajših odraslih, med mladostniki je takih nekaj manj kot tretjina. V povprečju se še vedno vsak drugi odrasli čez vse leto prehranjuje pretežno nezdravo, 70 odstotkov prebivalcev, starih od 55 do 74 let, ima čezmerno telesno težo, delež je nekoliko manjši pri mlajših odraslih, so navedli na spletni strani NIJZ-ja.