Redna telesna dejavnost ima velik pomen tudi v življenju bolnikov s Parkinsonovo boleznijo. V društvu bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami Trepetlika ponujajo različne oblike vadbe. Kot poudarja predsednica društva Cvetka Pavlina Likar, so le redki posamezniki s to boleznijo, ki imajo dovolj volje in samodiscipline za kakovostno osebno vadbo.

Sorodna novica "Zdravila ni, veseli smo, če lahko vsaj pomagamo krotiti posledice umiranja celic"

Skupaj gre lažje

Nekaj najbolj odločnih se je zbralo pred dvema letoma in začelo z resnimi treningi namiznega tenisa pod vodstvom vodje mariborske enote društva Vinka Kurenta. V tem času je ta šport postal najbolj priljubljena in najhitreje rastoča skupinska vadba med člani društva v štajerski prestolnici.

"Poudariti velja izjemno vzdušje, ki ga ob igranju dvakrat tedensko ustvari skupina od 15 do 20 bolnikov. Pri osebah s Parkinsonovo boleznijo v Sloveniji se je med iskanjem čim uspešnejše nefarmakološke terapije kot nadgradnje medicinske terapije z zdravili ravno namizni tenis izkazal za izjemno dobro izkušnjo," poudarja Pavlina Likarjeva.

Kot je dodala, vse več znanstvenih raziskav potrjuje njihov izbor in primernost namiznega tenisa kot terapevtske vadbe za ljudi s to boleznijo. V ZDA, na Japonskem in Kitajskem, pa tudi v nekaterih evropskih državah, kot so Nemčija, Danska in Švedska, bolniki že nekaj let igrajo namizni tenis, to pa je kot terapevtska vadba za zmanjšanje tremorja ter izboljšanje hoje in motoričnih funkcij.

Namizni tenis za zdravje

Izsledki znanstvenikov so spodbudili Mednarodno namiznoteniško zvezo (ITTF), da se je s programom TT4Health pridružila ameriški organizaciji PingPongParkinson in da sta leta 2019 v New Yorku pripravili prvo svetovno prvenstvo v namiznem tenisu za bolnike s Parkinsonovo boleznijo, ki se ga je udeležilo 140 igralcev iz desetih držav.

Slovenci se tekmovanja niso udeležili, je pa to Kurenta, tudi bolnika z omenjeno boleznijo in nekdanjega namiznoteniškega igralca, prepričalo, da se je ob pomoči trenerja Gregorja Komaca lotil organizacije skupinske vadbe.

"Novost se je hitro prijela. Skupina zdaj šteje 26 članov, ki vadijo dvakrat tedensko po dve uri. V povprečju so stari 66 let, najstarejši član ima celo 80, najmlajši pa 51 let. Večinoma so to bolniki, pri katerih je od diagnoze minilo okoli sedem let, čeprav najstarejši boleha že 18 let," je povedal Kurent.

Vpliv vadbe namiznega tenisa na počutje in stanje bolnika je po njegovem mnenju viden že po nekaj tednih in se razvija različno. Nekateri skrbniki, ki bolnika pospremijo k vadbi, zaskrbljeni opazujejo, kako se bolnik mizi približuje z drsečim korakom in s sklonjeno držo ter se komaj postavi v položaj za igranje.

Sorodna novica Parkinsonova bolezen: "To je bolezen celotne družine."

Veseliti se uspešne poteze

"Z bojaznijo pričakujejo težave, doživijo pa nepričakovane in nepozabne prizore, ko se bolnik namesto drsečega koraka in opletanja zaradi izgube ravnotežja začne hitro premikati, vrne nekaj udarcev in se zmagoslavno veseli uspešne poteze," je še dodal Kurent.

Največja želja namiznoteniških igralcev s Parkinsonovo boleznijo po svetu je, da bi že leta 2024 lahko nastopili tudi na paraolimpijskih igrah v Parizu, saj trenutno ne spadajo v nobeno od desetih skupin.

Na državni ravni so letos v Mariboru pripravili prvo državno prvenstvo, septembra pa najboljše s tega tekmovanja čaka največji izziv doslej – udeležili se bodo namreč drugega svetovnega prvenstva, ki bo potekalo v Berlinu. V konkurenci okoli 200 igralcev iz približno 15 držav bodo Slovenijo ob Kurentu zastopali še Danica Kocbek, Biserka Muršec, Borut Volk, Mirko Kozar in Jože Šprohar.