Predhodna analiza je pokazala, da je tretji poživitveni odmerek cepiva AstraZenece povečal imunski odziv na koronavirusne različice beta, delta, alfa in gama. Trenutna študija vzorcev pa je pokazala povečan odziv protiteles tudi na različico omikron, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Študija je potekala tako na predhodno cepljenih z AstraZeneco ali cepivi mRNA kot necepljenih odraslih, da bi določili varnost in imunogenost cepiva Vaxzevria in cepiva AZD2816, ki so ga razvili za preprečevanje širjenje različice beta.

Nadaljnje ločene preiskave so pokazale, da je tretji odmerek Vaxzevrie znatno povečal raven protiteles po primarnem cepljenju s cepivom CoronaVac, ki ga je razvilo kitajsko podjetje Sinovac Biotech. Dodatne raziskave so predvidene v prvi polovici letošnjega leta.

AstraZeneca je podatke iz študije že predložila zdravstvenim organom po svetu zaradi potrebe po večji količini poživitvenih odmerkov.

Ameriška študija: Omikron povzroča manj hudo obliko bolezni kot delta

Obsežna študija ameriških znanstvenikov na skoraj 70.000 covidnih bolnikih v Kaliforniji, ki so se okužili z različico omikron, kaže, da ta povzroča manj hudo obliko bolezni kot različica delta. Pomeni tudi znatno zmanjšano tveganje za hospitalizacijo in smrt ne glede na raven imunosti v populaciji.

Bolniki, ki so se okužili z omikronom, imajo za polovico manjše tveganje, da bodo hospitalizirani kot tisti, ki so se okužili z delto. Nevarnost, da bodo potrebovali intenzivno zdravljenje, je manjša za 75 odstotkov, nevarnost smrti pa manjša za več kot 90 odstotkov, je pokazala analiza podatkov kalifornijskega bolnišničnega sistema Kaiser Permanente of Southern California.

V ta sistem je vključenih 4,7 milijona ljudi, znanstveniki pa so analizirali podatke med 30. novembrom lani in letošnjim 1. januarjem, ko sta med prebivalstvom močno krožili obe omenjeni različici novega koronavirusa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Študija, ki je drugi znanstveniki še niso pregledali in potrdili, kaže, da nihče od 52.000 covidnih bolnikov, ki so se okužili z omikronom, ni potrebovalo pomoči medicinskega ventilatorja, med 17.000 bolniki z delto pa enajst.

Bolniki z omikronom so v bolnišnici v povprečju okrevali dan in pol, z delto pa pet dni. Kar 90 odstotkov bolnikov z omikronom so iz bolnišnice odpustili v treh dneh ali manj.

Študijo so pripravili raziskovalci kalifornijske univerze, univerze Berkeley, sistema Kaiser Permanente ter ameriškega Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC).

Direktorica CDC-ja Rochelle Walensky je v sredo na novinarski konferenci izpostavila, da so v študiji nadzirali pomembne ključne parametre kot so starost, spol, predhodno cepljenje ali okužba z novim koronavirusom.

Študija kaže, da je omikron "po svoji naravi manj hud od delte" ter da ugotovljeno manjše število hujših oblik bolezni ni samo posledica tega, da se je več ljudi cepilo proti covidu-19 ali pa ga prebolelo.

V študiji so tudi ugotovili manjšo učinkovitost cepiv proti omikronu, a tudi, da nudijo pomembno zaščito pred težjim potekom bolezni.

Da omikron povzroča manj hudo obliko bolezni kot delta so sicer že ugotovili tudi v raziskavah podatkov prebivalcev v Južni Afriki, Združenem kraljestvu in na Danskem in Norveškem, kot tudi v laboratorijskih poskusih.