V danes objavljeni uredbi je vlada poudarila, da gre za previdnostni ukrep glede na svetovno razširjenost virusa. Menijo, da je ukrep sorazmeren s težo razmer in v skladu s ponovno vzpostavitvijo nadzora na notranjih mejah Evropske unije v številnih članicah povezave.

Potrebo po okrepitvi nadzora pri vstopu v državo so utemeljili tudi z ugodnim razvojem epidemije v državi in začetkom rahljanja ukrepov.

Ljudje bodo karanteno lahko zapustili samo za nakup nujnih dobrin in nujne zdravstvene storitve. Ko bodo na prostem, pa bodo morali ves čas nositi zaščitno masko.

Ukrep ne bo veljal za čezmejne delavce, za tiste, ki prevažajo blago, osebje letalskih družb in zdravstvene delavce, če niso bili v stiku z okuženim človekom. Zdravstvene oblasti bodo lahko preverjale, ali ljudje spoštujejo karanteno.

V Španiji, eni najbolj prizadetih držav v pandemiji, je covid-19 do danes zahteval 26.920 življenj. V zadnjih 24 urah je umrlo 176 ljudi. Novih primerov okužb so zaznali 426, skupno 228.030. Svoje kopenske meje je država zaprla ob uvedbi izrednih razmer sredi marca.

• Na Danskem epidemija pod nadzorom

Epidemija novega koronavirusa na Danskem je pod nadzorom, meni tamkajšnja vlada, ki v prihodnje načrtuje okrepljeno testiranje, vzpostavljajo pa tudi posebno telefonsko povezavo, prek katere bodo pristojni dajali navodila glede ravnanja ob sumu na okužbo in glede obveščanja vseh, s katerimi je bil okuženi v stiku.

Ob morebitni potrebi po samoizolaciji, ki bi jo nekdo v domačem okolju le težko zagotovil, bodo lokalne skupnosti priskočile na pomoč z najemom hotelov, v katerih se bo mogoče osamiti.

Kljub nadzoru nad širjenjem virusa nevarnost še ni minila, saj je virus še vedno prisoten in enako nalezljiv, je posvarila premierka Mette Frederiksen. Premierka kot izjemno pomembno označuje tudi zadostno zalogo zaščitne opreme. "Moramo biti bolje pripravljeni, če bo sledil nov val ali povsem nova pandemija," je dejala.

Drugi val "malo verjeten"

Drugi val okužb je sicer po mnenju enega izmed strokovnjakov nacionalnega inštituta za preprečevanje nalezljivih bolezni le malo verjeten. "Če bi se virus lahko prosto širil in mi ne bi storili ničesar, potem bi verjetno imeli drugi val, a naučili smo se veliko o tem, kako obvladati to bolezen," je dejal Kare Molbak.

Kot opogumljajoč znak glede nevarnosti novega vala navaja tudi stopnjo širjenja okužbe, ki se kljub rahljanju ukrepov, ki se je začelo že pred mesecem dni, ni zvišala. Stopnja je še konec aprila znašala ena, kar pomeni, da je ena okužena oseba v povprečju okužila še eno. V prvem tednu maja pa je celo padla na 0,7.

Danska je sredi marca v prizadevanjih za zajezitev širjenja virusa zaprla šole, trgovine, restavracije in podjetja. Kot prva država v Evropi je nato 15. aprila znova odprla vrtce in šole. Odtlej so se odprla tudi manjša podjetja, kot so frizerski saloni in zobozdravstvene ordinacije, ta teden pa že tudi nakupovalna središča.

Restavracije in kavarne se odpirajo 18. maja, ko se v šolske klopi vračajo tudi srednješolci. Muzeji, gledališča, kinematografi, živalski parki se odpirajo 8. junija. Takrat bodo javna zbiranja namesto sedanjih deset omejena na 30 oz. 50 ljudi.

Na Danskem s 5,8 milijona prebivalcev so doslej našteli 10.789 primerov okužb, umrlo je 533 ljudi.

• Italija: Okužilo se je 12.000 medicinskih sester

Iz Italije sporočajo, da se je v boju proti novemu koronavirusu v državi doslej okužilo 12.000 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Umrlo jih je 38.

Skupno je v Italiji 450.000 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Med njimi je 80 odstotkov žensk.

Italijanska vlada se je odločila, da bo vsem medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, ki so v prvih vrstah v boju proti novemu koronavirusu, namenila tisoč evrov dodatka.

Visoko ceno v pandemiji plačujejo tudi italijanski zdravniki. Samo v ponedeljek jih je umrlo pet. Skupno je od začetka epidemije umrlo 160 zdravnikov. Covid-19 je v Italiji zahteval več kot 30.000 smrtnih žrtev, zaradi česar Italija sodi med države, ki jih je pandemija najbolj prizadela.

• Velika Britanija: Več kot 40.000 žrtev?

Glede na nove številke je v Veliki Britaniji za covidom-19 umrlo več kot 40.000 ljudi. Pri novem štetju so upoštevali tudi podatke statističnega urada ONS. Skoraj četrtino vseh smrti so potrdili v domovih za starejše.

Velika Britanija ostaja evropska država z največ smrtnimi žrtvami. ONS je do 1. maja uradno registriral 36.473 smrti, ki so jih povezali s koronavirusom, medtem ko je ministrstvo za zdravje do istega datuma navajalo 27.510 smrti.

Strokovnjaki sicer svarijo pred neposredno primerjavo številk med državami, saj obstajajo različne metodologije dokumentiranja žrtev, pomemben dejavnik pa je med drugim tudi starostna struktura v državi.

Britanska vlada je v ponedeljek objavila okviren načrt rahljanja ukrepov za zajezitev širjenja virusa v Angliji, v okviru katerega med drugim priporoča zakrivanje predela ust in nosu na nekaterih javnih mestih. Škotska in Wales za zdaj ohranjata v veljavi strogo karanteno, Severna Irska bo priporočila objavila danes.

Velika Britanija se je na novi koronavirus odzvala razmeroma pozno, zaradi česar je vlada požela kar nekaj kritik. Težave so imeli tudi z javnim zdravstvom, ki je bilo finančno podhranjeno in ni bilo pripravljeno na takšen izbruh.