Na splošno so bile razprave na posvetu, ki sta ga pripravila Slovenska medicinska akademija in Slovensko zdravniško društvo, pod vtisom sredinega sporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da so se podatki o čakalnih dobah izkazali kot netočni. Podatki v aprilskem poročilu o številu čakajočih bolnikov so bili za 20.000 nižji od dejanskega števila čakajočih.

Tudi minister za zdravje Aleš Šabeder je v izjavi za medije dejal, da so bili podatki o čakalnih dobah, ki so jih dobili v začetku aprila, "skoraj preveč optimistični", zato so od NIJZ-ja zahtevali dodatna pojasnila. Sprva so po njegovih besedah dobili zagotovilo, da so podatki točni, nato pa je sredi maja prišlo obvestilo NIJZ-ja, da podatki ne držijo in da so dejanske čakalne dobe daljše od podatkov v poročilu.

Sorodna novica NIJZ v podatkih o čakalnih dobah zaznal odklon 20.000 čakajočih

Kot je navedel, so na ministrstvu od izvajalcev dobili opozorilo, da NIJZ prepogosto spreminja metodologijo zbiranja podatkov o čakalnih dobah, kar pa vnaša zmedo. Po njegovih besedah zaenkrat še nimajo odgovora NIJZ-ja, zakaj je bilo to potrebno. "Zadevi bomo prišli do dna in ugotovili, kdo je kriv za napake," je zagotovil in spomnil, da se problem spremljanja čakalnih dob vleče že daljše obdobje.

"Pripravili smo sredstva za skrajševanje čakalnih dob, vendar bi bila njihova poraba v času, ko nimamo točnih podatkov, skrajno neodgovorna. Zaradi nezanesljivih podatkov tudi ni možna primerjava s preteklimi obdobji. Očitno imamo zmešnjavo, ki jo bomo morali v zelo kratkem času urediti," je dodal Šabeder in napovedal izvedbo revizije, ki naj bi tudi pokazala, kdo je za to odgovoren.

Šušelj: To je nezanesljiva podlaga za odločanje
Tudi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj je v izjavi za medije poudaril pomen točnih podatkov, še posebej pri čakalnih dobah. Po njegovih besedah vse odločitve ZZZS-ja temeljijo na podatkih: "Programe in vire širimo prav za področja, na katerih so nedopustno dolge čakalne dobe, zato nas takšne nezanesljive podlage za odločanje vznemirjajo."

Dejal je, da ima ZZZS kot plačnik zdravstvenih storitev pravico zahtevati točne podatke, ne pa zgolj prositi zanje. Pozitivni učinek čakalnih dob vidi v tem, da silijo v racionalnejšo uporabo kapacitet, vendar po njegovih besedah ne sme biti nobenih kompromisov v škodo bolnikov, kot so predolge dolge čakalne dobe. Dodal je, da sicer ne pozna resnega zdravstvenega sistema, ki ne bi imel čakalnih dob.

Sušelj je tudi pojasnil, da na ZZZS-ju že več mesecev dobivajo opozorila s terena, da podatki o čakalnih dobah niso dovolj zanesljivi in da bi veljalo sistem e-naročanja temeljito preveriti.

Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina je v nagovoru udeležencem današnjega posveta ocenil, da zgolj povečanje dotoka denarja v zdravstvo ne bo rešilo problema čakalnih dob. Po njegovem mnenju so nujne korenite sistemske spremembe, ki bodo temeljile na posodobljeni zakonodaji. "Horuk akcije", kot smo jim bili priča v preteklosti, niso pot do rešitve, je opozoril tudi Sušelj.

Čakalne dobe kot nujno zlo
Predsednik Slovenske medicinske akademije Pavel Poredoš je v nagovoru dejal, da so čakalne dobe na nekaterih področjih nujno zlo, s katerim se spopadajo tudi tuji zdravstveni sistemi, kar pa po njegovih besedah ni opravičilo za nedopustno dolge čakalne dobe: "Čakalna doba sme biti tako dolga, da se bolniku med čakanjem zdravstveno stanje poslabša."

Poredoš je izrazil prepričanje, da bi bilo slovensko zdravstvo z boljšo organizacijo in dodatnimi finančnimi viri sposobno odpraviti predolge čakalne dobe. Posebej ozko grlo pri reševanju tega problema pa vidi v pomanjkanju kadra. Po njegovih besedah bi zato veljalo pomisliti tudi na "sveže upokojence" med zdravniki, ki jim zakonodaja onemogoča, da bi kljub svojemu znanju in izkušnjam nadaljevali delo.