S tako pripravljeno krvjo bomo lahko v prihodnje, če klinične študije dokažejo, da je pripravek varen in učinkovit, preprečili morebitne infekcije s krvnimi patogeni in pomagali zagotavljati zadostne zaloge krvi v vsakem trenutku.

Raziskovalci Centra za regenerativno medicino na Škotskem nameravajo matične celice uporabiti pri proizvodnji krvi na industrijski ravni. Britanska regulatorna agencija MHRA (Medicines and Healthcare products Regulatory Agency) je centru podelila licenco za proizvodnjo in testiranje umetne krvi pri ljudeh. To je prvi korak k velikim kliničnim študijam, ki bodo prinesle rutinsko uporabo take krvi.

Škotski znanstveniki so vodilni v prizadevanju, da bi iz matičnih celic pridobili uporabno kri že od leta 2009. V letu 2010 so matične celice iz odvečnih zarodkov, ki ostanejo po postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, uspešno spremenili v rdeče krvničke. Od takrat svoje delo nadaljujejo v želji po proizvodnji univerzalne krvne skupine O negativna, ki je primerna za večino ljudi brez strahu pred zavrnitvijo.

Proizvodnja krvi bo potekala v industrijskih bioreaktorjih
Profesor Turner, strokovni direktor škotske nacionalne transfuzijske službe, je dejal, da je ključna razlika med njihovim dosedanjim delom in delom, ki ga načrtujejo v prihodnosti, uporaba matičnih celic, pridobljenih iz odraslih tkiv (koščka kože ali vzorca krvi), ki jih imenujemo inducirane pluripotentne matične celice (celice iPS).

Celice pridobijo od odraslih oseb in jih v laboratoriju spremenijo nazaj na stanje, podobno embrionalnim matičnim celicam. Ta način omogoča izbiro donorjev z določeno krvno skupino, kar omogoča proizvodnjo sintetične krvi izbranega tipa, npr. O negativne. Uporaba celic iPS tudi ni etično sporna. Proizvodnja krvi bo potekala v industrijskih bioreaktorjih, saj le ta način zagotavlja proizvodno zadostne količine. Pričakujejo, da se bodo klinične študije lahko začele v prihodnjih od dveh do treh letih.

Kri iz matičnih celic mora biti cenejša od enote darovane krvi
Prednost sintetične krvi je tudi preprečevanje prenosa nalezljivih bolezni med prejemnikom in dajalcem, kar je vedno večja skrb, saj se nove bolezni pojavljajo hitreje, kot se razvijajo učinkoviti testi za njihovo zaznavanje v krvi. Prav tako na svetovni ravni odkrivamo nove in nove okužbe, ki se zaradi množičnih potovanj prenašajo po celotnem svetu.

Dodaten izziv je sama cena enote krvi, saj v laboratoriju pripravljena kri ne sme biti dražja od krvi, ki jo darujejo krvodajalci. Tukaj ima pomembno prednost to, da sintetične krvi ni treba testirati za vsebnost različnih virusov, kar predstavlja precejšen strošek pri darovani krvi.

Potreba po krvi se povečuje
Svetovna populacija se vedno bolj stara, kar bo s sabo v prihodnjih desetletjih prineslo tudi povečano število bolnikov s kroničnimi in degenerativnimi boleznimi. Verjetno se bo povečala tudi potreba po krvi, na voljo pa bo manj zdravih mladih krvodajalcev. Če bo znanstvenikom uspelo razviti umetno kri, bo zelo uporabna kot dodaten vir krvi predvsem v časovnih obdobjih, ko nastopi pomanjkanje običajne krvi – ko so ljudje na počitnicah ali ko se nenadoma zelo poveča potreba po krvi zaradi npr. velike nesreče ali naravne katastrofe. Seveda je proizvodnja umetne krvi dolgoročen projekt, trenutno transfuzija v celoti temelji na darovanju krvi krvodajalcev in to se ne bo kmalu spremenilo.

Dr. Mojca Jež, univ. dipl. biotehnologinja