Za potrebe strategije je zato ministrstvo pripravilo nacionalni posvet, katerega sklepi bodo vneseni v predlog dokumenta. Po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc bodo posamični ukrepi vidni že v prihodnjem letu.

V lokalnih okoljih bodo ustanovili centre za zdravje. To bodo zdravstveni domovi, okoli katerih se bo zgradila mreža zdravstvene podpore, kjer bodo lahko prebivalci dobili nasvete, informacije o zdravem življenjskem slogu, zdravi prehrani, gibanju ter zdravstveno pomoč, ko jo bodo potrebovali. Evropski denar že imajo, jeseni bo objavljen tudi razpis za zdravstvene domove.

Hkrati je napovedala kadrovsko in finančno okrepitev primarne zdravstvene ravni. Tako bo posamezen družinski zdravnik imel 1.500 opredeljenih bolnikov, letos pa naj bi zaposlili 26 novih družinskih zdravnikov.

"Trudili se bomo in našli nove finančne vire za ves zdravstveni sistem. Res je, da lahko s krepitvijo primarne zdravstvene ravni nadzorujemo in lažje obvladujemo izdatke na specialistično-bolnišnični ravni. Zdravstvena pomoč na lokalni ravni je najučinkovitejša in najracionalnejša," je dejala ministrica. Ob tem je napovedala, da bodo v prenovi glavarinskih količnikov spreminjali način obračunavanja in plačevanja primarne ravni. Poleg tega želijo stimulirati zdravnike na primarni ravni, da bi bili plačani tudi po kakovosti in učinkovitosti dela.

Boljša koordinacija okoli bolnika
Rade Pribaković Brinovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je predstavil analizo primarnega zdravstva pri nas. Meni, da bi bilo treba izboljšati koordinacijo med primarno in sekundarno ravnjo ter zmanjšati razlike v obremenjenosti med družinskimi zdravniki. Poleg tega bi bilo treba vzpostaviti še sistem usposabljanja, izvajanja in vrednotenja uspešnosti preventivnih programov, je nanizal.

Dionne Sofia Kringos z univerze v Amsterdamu pa je poudarila, da se z dostopnejšo in kakovostno primarno ravnjo lahko prepreči nepotrebne hospitalizacije bolnikov. Močnejša primarna zdravstvena raven tudi vodi v boljše zdravje ljudi in zmanjšuje razlike med zdravjem ljudi na podlagi socioekonomskih dejavnikov.

Izpostavila je, da imajo tudi druge države težave pri koordinaciji bolnikove oskrbe. Takšna obravnava namreč pomeni, da se bolnika ne pošilja le različnim specialistom, ampak se različni specialisti zberejo okoli bolnika. Za takšno obravnavo pa so nujne rešitve s področja eZdravja, je prepričana.