Vse dejavnosti specializirane paliativne oskrbe vključno s 24-urnim telefonskim svetovanjem trenutno izvajajo samo na oddelku za akutno paliativo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Na inštitutu so za svoje delo znova prejeli mednarodno akreditacijo za center odličnosti v paliativni oskrbi.

Vodja oddelka Maja Ebert Moltara je ob prejemu mednarodne akreditacije Evropskega združenja za internistično onkologijo poudarila, da gre za veliko priznanje njihovim prizadevanjem. Hkrati je opozorila na izzive oddelka. Že dlje časa namreč opažajo znaten porast števila bolnikov z rakom, ki se obračajo na oddelek. Ta pa se zaradi kadrovske stiske le s težavo odzove na vse potrebe, so sporočili z inštituta.

Glede na to si želijo, da bi se paliativna oskrba delila na osnovno in specializirano paliativno oskrbo. Večina bolnikov ima osnovne potrebe po paliativi oskrbi, kjer jim lahko pomagajo zdravniki družinske medicine in patronažne sestre. Približno 20 odstotkov vseh bolnikov pa ima bolj kompleksne potrebe, ko je prav, da se vključijo tudi timi specializiranih enot paliativne oskrbe.

Naraščanje števila obravnav, obiskov na domu in tudi telefonskih klicev

Na specializiranem bolnišničnem oddelku za akutno paliativno oskrbo so v zadnjih treh letih zaznali skoraj 20-odstotno rast števila obravnav. Leta 2020 jih je bilo 349, lani pa 413. V ambulanti za zgodnjo paliativno oskrbo se je število pregledov v istem obdobju skoraj potrojilo – leta 2020 jih je bilo 235, leta 2023 pa 651. Število konziliarnih napotitev se je v istem obdobju podvojilo in jih je bilo lani 964, kar kaže na vse večje prepoznavanje potreb po celoviti obravnavi bolnikov.

Telefonskih primerov je bilo lani trikrat več, saj jih je bilo leta 2020 1573, lani pa že 5471. Število obiskov na domu, ki jih izvaja mobilna paliativna enota oddelka, pa se je lani v primerjavi z letom 2021 povečalo za več kot petkrat – s 164 na več kot 900 obiskov. Te številke bodo letos še višje, je napovedala Ebert Moltara.

Da velike potrebe po paliativni oskrbi zahtevajo celovit pristop, opozarjajo tudi v Državnem programu obvladovanja raka. V programu si prizadevajo za boljšo dostopnost in kakovost paliativne oskrbe za vse bolnike z rakom, ki tako oskrbo potrebujejo. K oblikovanju celovite mreže paliativne oskrbe jih ne nazadnje zavezujejo cilji v okviru Državnega programa obvladovanja raka od leta 2022 do 2026 in Evropskega načrta za boj proti raku, so besede koordinatorice državnega programa Sonje Tomšič povzeli na inštitutu.