Svetovni dan hipertenzije je bil z namenom poudarjanja pomena spremljanja krvnega tlaka, seznanitve laične javnosti s pomenom hipertenzije in njenih resnih zdravstvenih zapletov ter posredovanja informacij o preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju uveden leta 2005.

Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na steno žile, po kateri teče. Opredeljujeta ga dve številki. Prva številka je vrednost najvišjega krvnega tlaka v žili ob utripu srca, druga številka pa je vrednost najnižjega krvnega tlaka v žili med dvema utripoma, ko srčna mišica počiva. Normalni krvni tlak odraslega človeka se giblje okoli 120/80 mm Hg (milimetrov živega srebra), meja, ko govorimo o zvišanem krvnem tlaku, pa je 140/90 mm Hg.

Hipertenzija je najpogostejši dejavnik tveganja za bolezni srca, možgansko kap, ledvične zaplete in prezgodnjo smrt. Običajno visok krvni tlak sam po sebi ne povzroča nobenih simptomov. Na srečo je mogoče hipertenzijo preprečiti in obvladati z rednim preverjanjem krvnega tlaka in z zdravljenjem, so še zapisali v Združenju za arterijsko hipertenzijo.

Več kot polovica bolnikov se niti ne zaveda, da ima visok krvni tlak

V Sloveniji ima po mnenju strokovnjakov težave z zvišanim krvnim tlakom več kot 40 odstotkov odraslih, so zapisali v Lekarniški zbornici Slovenije. Dodali so, da se več kot 50 odstotkov bolnikov sploh ne zaveda, da ima to bolezen.

V zbornici ob tem v ospredje postavljajo ozaveščanje o pomenu rednega merjenja krvnega tlaka in skrbi za njegovo uravnavanje. Poudarjajo, da je med zdravljenimi kar 75 odstotkov takih, ki zaradi neupoštevanja navodil zdravnika in farmacevta in nerednega jemanja zdravil ter spremembe življenjskega sloga veliko premalo storijo za urejen krvni tlak.

Dodajajo, da se brez zdravljenja močno poveča možnost za možgansko kap in druge bolezni, in svetujejo, da v primeru hipertenzije bolniki sledijo navodilom zdravnika in farmacevta, zdravila uporabljajo v skladu z navodili, redno nadzorujejo krvni tlak in poskrbijo za zdrav način življenja.