Večina na odboru za zdravstvo je po razpravi o čakalnih dobah glasovala proti predlaganim sklepom. Vrstili so se predlogi, kje dobiti denar in kakšne bi lahko bile sistemske rešitve. Iskali so krivca za čakalne dobe. Te so nesprejemljivo dolge tudi pri fizioterapevtih, ki zaznamujejo svoj svetovni dan. Pri nas na fizioterapijo čaka skoraj 32.000 ljudi, od tega približno polovica z oznako 'hitro', kažejo podatki NIJZ-ja.

V Sloveniji je fizioterapevtov manj kot 400, s čimer smo po preskrbljenosti med 23 članicami na 17. mestu. To najbolj čutijo bolniki, saj so tudi na tem področju čakalne dobe nesprejemljivo dolge. V ljubljanskem zdravstvenem domu na primer čakajo od treh mesecev do pol leta. To področje ni dobilo mesta v Nacionalni strategiji osnovnega zdravstva, čeprav za številne bolnike pomeni razliko med gibanjem in priklenjenostjo na posteljo.

Da bi bili uslišani, je Združenje fizioterapevtov pripravilo svoj predlog strategije. Po zgledu drugih držav predlagajo dostop do fizioterapevta brez napotnice, to je samonapotitev.

Samoplačniško od 35 do 80 evrov za uro
Brez posrednikov bi se čakalna doba skrajšala, manj bi bilo iskanja samoplačniških storitev. Tisti, ki to zmore, odšteje zanje od 35 do 80 evrov za uro. Tisti, ki ne, pa tudi po sveži poškodbi ali operaciji čaka tedne in mesece. Ležalna doba v bolnišnici je med najkrajšimi v Evropi, vendar ko pridejo bolniki domov, pravi Starčeva, "v Sloveniji nimamo patronažnih fizioterapevtov, ki bi delali v okviru zdravstvenih domov. Slabo stanje je tudi v domovih za starejše občane. Imamo veliko zasebnih domov. Normativ je en fizioterapevt na 150 oskrbovancev," je izjavila predsednica združenja Gabriela Starc.

Ob tem pa opozarja uporabnike, da je zelo pogosta zloraba naziva fizioterapevt. "Imamo že več kot tisoč maserjev z nacionalno poklicno kvalifikacijo, ki se zelo radi poimenujejo fizioterapevt, še posebej na športnem področju.

Predlogi za sodobno fizioterapijo za državo ne bi smeli predstavljati le stroškov, še pove, saj s tem ko preprečujejo nadaljnji razvoj bolezni in ohranjajo funkcionalne sposobnosti zaposlenih, prispevajo, da bodo lahko ljudje delali dlje ter se aktivno in zdravo starali.
Na tiskovni konferenci je Združenje predstavilo še nekaj podatkov o dejavnosti poklica.
1.500 fizioterapevtov
Po besedah predsednice združenja je v Sloveniji okoli 1.200 zaposlenih oziroma aktivnih fizioterapevtov, približno 300 je zasebnikov, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA). To je glede na druge evropske države majhna številka. Slovenija je namreč na repu glede števila fizioterapevtov na število prebivalcev - eden na 4.000 ljudi. Svetovni dan fizioterapije sicer praznujejo na dan ustanovitve Svetovne zveze za fizioterapijo. Ta je bila ustanovljena leta 1951, danes pa združuje 117 držav in šteje že več kot 350.000 članov.
Za pravilno telesno držo in drugo
Združenje fizioterapevtov bo v okviru svetovnega dneva še cel teden izvajalo več aktivnosti. Zvrstilo se bo več dejavnosti, povezanih z zdravim življenjskim slogom. Letošnji novosti sta ocena telesne drže in prikaz aktivnega odmora na delovnem mestu. "To si podjetja želijo in potrebujejo," je prepričana Andrea Backović Juričan s centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Pred Mestno hišo v Ljubljani bodo potekala testiranja telesnih sposobnosti in različna svetovanja, za predstavnike podjetij pa so pripravili delavnico s splošnimi priporočili, kako pravilno sedeti na delovnem mestu, in nasvete za zdravje hrbtenice.
V združenju so ob svetovnem dnevu fizioterapije opozorili tudi na pomanjkljivosti na področju regulacije in organizacije stroke. Želijo si, da bi bili obravnavani kot profesionalna in avtonomna zdravstvena enota, tako kot na primer zdravniki, zobozdravniki, farmacevti.